Marko Šorli, 2002

7OdlUS VI, 65, U-I-224/96, Ur. l. 36/97: “10. Člen 131 Ustave določa sestavo in način oblikovanja Sodnega sveta. V njem je šest članov, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, in pet članov, ki jih predlaga v izvolitev Predsednik republike, izvoli pa jih DZ. DZ lahko izvoli za člane Sodnega sveta samo kandidate, ki jih predlaga Predsednik republike. To pomeni, da pri oblikovanju Sodnega sveta sodelujejo zakonodajna oblast, Predsednik republike in sodna oblast ter da imajo v njem glede na ustavno določeno sestavo sodniki večino. Funkcija Sodnega sveta je ustavno opredeljena v določbah 130. člena in 2. odst. 132. člena. Po določbi 130. člena voli sodnike DZ na predlog Sodnega sveta. Po določbi 2. odst. 132. člena lahko DZ na predlog Sodnega sveta sodnika razreši, če pri opravljanju sodniške funkcije krši Ustavo ali huje krši zakon. Po Ustavi je torej Sodni svet tisti organ, ki je pristojen med več kandidati opraviti izbiro in predlagati kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo, ki je po določbi 1. odst. 129. člena trajna; prav tako je pristojen predlagati DZ razrešitev sodnika. Drugih pristojnosti Ustava Sodnemu svetu ne daje. Dal pa mu jih je zakonodajalec. Po 1. odst. 28. člena ZS daje Sodni svet DZ mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč. Po ZSS pa poleg tega, da opravlja funkcijo izbire in predlaganja kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo, odloča praviloma o vseh vprašanjih, ki zadevajo pravni položaj sodnika: s potrditvijo negativne ocene sodniške službe odloča o prenehanju sodniške funkcije (33. člen), odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije z drugimi funkcijami in opravljanjem dela (3. odst. 43. člena), odloča o sodnikovi plači (51. člen) ter o napredovanju v plačilne razrede in o napredovanju v sodniški hierarhiji, razen na mesta vrhovnih sodnikov (3. in 4. odst. 24. člena), odloča o pogojih in višini prejemkov iz naslova povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (57. člen), odloča o podelitvi sodniške štipendije (2. odst. 63. člena), odloča o premestitvah in dodelitvah sodnika (67. člen), odloča o suspenzu predsednika Vrhovnega sodišča in o pritožbah zoper odločitev predsednika Vrhovnega sodišča o suspenzu drugih sodnikov (3. odst. 95. člena in 1. odst. 96. člena). Vse navedene pristojnosti dejansko omogočajo, da Sodni svet lahko označimo kot enega od jamstev sodniške neodvisnosti, ker o sodnikovem položaju odloča organ, v katerem imajo sodniki večino, preostala sestava tega organa pa naj bi omogočala prevladujočo vlogo strokovnih kriterijev pri odločanju o vprašanjih, ki opredeljujejo sodnikov položaj.

811. Vendar pa glede na zgoraj navedeno ni mogoče sklepati, da je Sodni svet organ sodne oblasti. Sodniki, ki so člani Sodnega sveta, v njem ne izvršujejo sodne funkcije, ampak soodločajo o pravicah in obveznostih sodnikov. Sodno oblast lahko sodniki izvršujejo le po pristojnem sodišču, ustanovljenem z zakonom (23. člen) – ko sodijo. Sodni svet zato ni zastopnik sodne veje oblasti pred drugima dvema vejama oblasti. Sodni svet je državni organ, v katerem so večinsko s svojimi izvoljenimi predstavniki zastopani nosilci sodne veje oblasti. Njegovo sestavo dopolnjujejo člani, ki jih postavljata v sodelovanju zakonodajna oblast in predsednik republike. Sodni svet je torej organ, ki opravlja posebno vlogo pri konstituiranju sodne oblasti ter po veljavni zakonski ureditvi praviloma odloča o vprašanjih, ki zadevajo pravni položaj sodnika. Z vidika organizacije državne oblasti je Sodni svet poseben organ (državni organ sui generis), ki ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti.”

9OdlUS VI, 145, U-I-167/97, Ur. l. 45/97 in 73/97: “10. Ustava v 131. členu določa število članov Sodnega sveta in njegovo sestavo. V Sodni svet izvolijo šest članov izmed sebe sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. ZS v 3. poglavju podrobneje ureja način predlaganja in izvolitve članov Sodnega sveta in trajanje njihovega mandata. Pravico voliti člana Sodnega sveta imajo vsi sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo in so vpisani v stalni sodni imenik, za člana Sodnega sveta pa je lahko izvoljen vsak sodnik, razen sodnika, ki je imenovan za predsednika sodišča.”