Mitja Deisinger, 2002

10OdlUS VII, 159, U-I-243/96, Ur. l. 70/98: »22. Arbitražna komisija torej ni ne sodni ne upravni organ, sodno varstvo pa je zagotovljeno s tem, da na zahtevo banke sodišče meritorno odloča o obstoju pogojev za restrukturiranje terjatev.

1123. Postopek pred rednim sodiščem je izrecno predpisan in omogoča bankam upnicam presojo tako materialnih kot procesnih vprašanj, o katerih je odločila arbitražna komisija. Vsaka banka upnica lahko po vročitvi odločbe arbitražne komisije, s katero se njene terjatve zmanjšujejo ali drugače restrukturirajo, vloži tožbo na razveljavitev in vzpostavitev prejšnjega stanja ter v tej tožbi zahteva ponovno meritorno presojo pogojev za restrukturiranje, opredeljenih v 1. odst. 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvih RS za obveznosti gospodarskih družb iz poslov prestrukturiranja dolgov, procesne kršitve pa uveljavlja v okviru razlogov, iz katerih je mogoče v skladu z ZPP zahtevati razveljavitev razsodbe razsodišča (določba 485. člena ZPP). V tem sodnem postopku pa so obema strankama ob meritorni presoji zagotovljene tudi vse procesne pravice po ZPP.«

12OdlUS VI, 93, U-I-46/96, Ur. l. 41/97: »18. Položaj oseb, obsojenih pred vojaškimi sodišči, je deloma sicer podoben položaju oseb, ki so bile obsojene oziroma kaznovane pred organi drugih republik nekdanje Jugoslavije. V obeh skupinah primerov so kazenske sankcije izrekli organi tedaj iste države. Vendar pa v teh primerih razlikovanje utemeljuje dejstvo, da je že sam obstoj vojaških sodišč v mirnem času – in torej tudi izrekanje kazenskih sankcij pred njimi – nezdružljiv z Ustavo (2. odst. 126. člena).«