Tone Jerovšek, 2002

OdlUS IX,141, Up-43/96 z dne 30. 5. 2000: »Določba 11. člena je odraz državne suverenosti in narodne samobitnosti. Določba dejansko pomeni, da je že po Ustavi slovenski jezik na teritoriju RS v javni rabi privilegiran glede na vse druge jezike. Poleg slovenščine sta na območjih občin, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, po Ustavi privilegirana tudi italijanski in madžarski jezik. Razlikovanje, ki izhaja iz Ustave, se seveda ne presoja. Takšno razlikovanje je zakonodajalec dolžan upoštevati. S to določbo je med drugim zagotovljena tudi raba uradnega jezika v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo. Glede na navedeno se v uradnem jeziku vlagajo vloge (te morajo namreč biti sodišču in tudi drugim udeležencem postopka razumljive), pišejo odločbe, sklepi, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja. V tem jeziku se opravljajo vsa dejanja v postopku.«