Miran Blaha, 2002

11OdlUS III, 86, U-I-104/92, Ur. l. 45/94: “Ker navedeni zakoni (op.: ZZ, Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) ne določajo še kakšne druge oblike kolektivnega uresničevanja pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju zavoda (op.: razen udeležbe delavskih predstavnikov v sestavi organa upravljanja zavoda, to je v svetu zavoda, kot edini možni obliki), v kateri bi bili udeleženi vsi zaposleni delavci, izpodbijana ureditev ne pomeni samo določitve načina in pogojev uresničevanja pravice v smislu ustavne določbe, temveč poseg v samo pravico, saj je celi skupini delavcev ne priznava.« (Enako tudi OdlUS VIII, 155, U-I-78/79, Ur. l. 54/99 ter OdlUS VII, 17, U-I-53/95, Ur. l. 13/98).

12OdlUS IX, 158, U-I-302/97, Ur. l. 61/2000: “Zakonodajalec je imel pri izbiri načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju široko polje proste presoje – kar velja sicer za celotno področje urejanja ekonomskih in socialnih pravic. Kot enega izmed načinov, na katerega delavci uresničujejo svojo ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju, je ZSDU predvidel tudi sodelovanje preko predstavnikov delavcev v nadzornem svetu gospodarske družbe. Zakon je določil minimalni obseg te pravice, s čimer je omogočil delavcem – kot ekonomsko in socialno šibkejši in odvisni strani v razmerju do delodajalcev, da lahko kot enakopraven partner vplivajo na odločanje v družbi. Gre za poseg v razmerja, ki so sicer predmet avtonomnega urejanja ali prostega pogodbenega urejanja med delavci in delodajalci. Res je sicer, da bi bila zakonska ureditev skladna s 75. členom Ustave tudi, če sodelovanja delavcev v nadzornem svetu ne bi predvidela kot posebnega načina sodelovanja delavcev pri upravljanju. Toda tudi zgolj to, da ga uzakonja, ne pomeni neskladnosti z Ustavo. Sodelovanje pri upravljanju preko predstavnikov v organih družbe je eden od primernih in dopustnih načinov uresničevanja pravice do soodločanja.”