Frančiška Zakrajšek, 2002

6US je vprašanje zagotavljanja posebnih pravic romski skupnosti obravnavalo le v eni zadevi OdlUS X, 55, U-I-416/98, Ur. l. 28/2001. Pobudnik, Rom iz okolice Novega mesta, je vložil pobudo zoper Statut Mestne občine Novo mesto, ker ni zagotavljal uresničitev pravice romske skupnosti do posebnega predstavnika v Mestnem svetu Mestne občine Novo mesto. Ena od posebnih pravic romske skupnosti, določenih na podlagi pooblastila iz 65. člena, je pravica romske skupnosti do zastopanja v predstavniških organih lokalne samouprave. ZLS v 5. odst. 39. člena določa: “Na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, imajo Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika.” Ta posebna pravica zagotavlja romski skupnosti posebnega predstavnika v občinskih svetih tistih občin, v katerih avtohtono živi romska skupnost, pripadnikom romske skupnosti pa poleg splošne volilne pravice, ki jo imajo kot slovenski državljani, še posebno volilno pravico. US je v navedeni zadevi razširilo svojo ustavnosodno presojo tudi ZLS. Presodilo naj bi, ali zakonska opredelitev te posebne pravice omogoča tudi dejansko njeno izvrševanje.

7US je z navedeno odločbo ugotovilo, da pri opredeljevanju posebnih pravic ni dolžnost zakonodajalca zgolj to, da določi posebno pravico romske skupnosti, temveč tudi uredi njeno izvrševanje na način, ki bo zagotavljal romski skupnosti, ki živi v RS, dejansko izvrševanje te posebne pravice. Ugotovilo je, da je določba 5. odst. 39. člena ZLS nepopolna (pravna praznina) in da je ZLS v neskladju z Ustavo (2. člen in 2. odst. 3. člena). Zakonodajalcu je naložilo, da natančneje določi kriterije, na podlagi katerih bodo občine lahko ugotovile, ali na njihovem območju živi avtohtona naseljena romska skupnost. Oceniti bo tudi moral, ali bi bilo treba predpisati za uresničevanje posebne pravice romske skupnosti do predstavnika v občinskem svetu še druge kriterije (npr. organiziranost, število pripadnikov). Predvsem bo moral določiti rok, v katerem bodo občine dolžne izpolniti svojo obveznost. Nedoločitev roka, v katerem naj bi občine izpolnile svojo zakonsko obveznost, je nedvomno eden od vzrokov, da občine, v katerih živi romska skupnost, tej niso omogočile, da bi že na lokalnih volitvah v letu 1998 lahko uresničila svojo zakonsko pravico. US je tudi ugotovilo, da bi Mestna občina Novo mesto že na podlagi sedanje ureditve lahko uresničila svojo zakonsko obveznost iz 5. odst. 39. člena ZLS in omogočila romski skupnosti izvolitev predstavnika v Občinski svet na lokalnih volitvah jeseni leta 1998. Iz navedenega razloga je US ugotovilo, da je izpodbijani statut v neskladju z ZLS, ker ne določa, da ima romska skupnost, ki je avtohtono naseljena na območju Mestne občine Novo mesto, svojega predstavnika v Občinskem svetu.