Janez Čebulj, 2002

15Najpomembnejše odločitve US glede varstva osebnih podatkov so:

16OdlUS VII, 163, U-I-174/94, Ur. l. 73/98: »23. Eden izmed pobudnikov izpodbija tisti del določbe 4. člena Pravilnika-97, po katerem je v prijavi sprejemnika med podatki o naročniku, ki je fizična oseba, potrebno navesti tudi enotno matično številko občana. Po 2. odst. 38. člena zbiranje osebnih podatkov določa zakon, poleg tega pa mora določiti tudi namen njihove uporabe in urediti njihovo obdelovanje. Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo podatkov – KonVOP (Ur. l. MP 3/94) je še natančnejša. Poleg tega, da morajo biti osebni podatki pridobljeni in obdelani pošteno in zakonito, Konvencija terja obstoj ukrepov, ki bodo zagotovili, da bodo osebni podatki shranjeni za določene in zakonite namene in da se bodo obdelovali le podatki, ki so primerni, ustrezni in niso pretirani glede na namen zbiranja (5. člen v zvezi s 4. členom). Po 6. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov – ZVOP kot splošnem zakonu o varstvu osebnih podatkov lahko upravljalec zbirke podatkov zbira le tiste osebne podatke, za katere je pooblaščen z zakonom ali pisno privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo podatki. Zakon o RTV Slovenija – ZRTVS ne določa, da bi RTV Slovenija lahko od posameznika zahtevala, naj v prijavi RTV sprejemnika navede enotno matično številko občana. Določba je zato v nasprotju z 2. odst. 38. člena in jo je treba razveljaviti.

1724. Pri odločanju o ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko US oceni tudi ustavnost in zakonitost drugih določb istega ali drugega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, katerih ocena ustavnosti ali zakonitosti ni bila predlagana, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve (30. člen ZUstS). Z izpodbijanim delom določbe 4. člena Pravilnika-97 so povezane celotna določba 4. člena in 5. člen, ki lastniku RTV sprejemnika nalagata obveznost posredovanja določenih podatkov, in določbe 6., 7. in 8. člena Pravilnika-97, ki vzpostavljajo evidenco naročnikov. Niti za zbiranje podatkov, določenih v 4. in v 5. členu Pravilnika-97, niti za vzpostavitev evidence naročnikov RTV Slovenija nima podlage bodisi v ZRTVS bodisi v drugem zakonu. ZRTVS določa le, da je lastnik RTV sprejemnika dolžan prijaviti sprejemnik in spremembo prebivališča (5. odst. 15. člena), RTV Slovenija pa daje pooblastilo, da določi način prijavljanja sprejemnikov (šesta alinea 1. odst. 18. člena). Iz omenjenih zakonskih določb bi morda lahko izhajalo, da je fizična oseba dolžna prijaviti svoje ime in priimek ter prebivališče, pravna oseba pa ime in sedež in da sta obe dolžni navesti še datum pridobitve sprejemnika in vrsto sprejemnika (radijski, televizijski). Vendar pa RTV Slovenija niti teh podatkov praktično ne more uporabiti, ker niti iz njih ni upravičena vzpostaviti evidence. Zakon je torej RTV Slovenija prepustil predpisovanje in izterjavo RTV naročnine, ni pa ji tega tudi dejansko omogočil. Ker določbe 4. do 8. člena Pravilnika-97 v nasprotju z 2. odst. 38. člena nimajo zakonske podlage, jih je US razveljavilo.”

18OdlUS IX, 257, U-I-238/99, Ur. l. 113/2000: »15. Posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami imajo določbe, ki varujejo človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegovo zasebnost in varnost (34. do 38. člen) in ki prepovedujejo vsem – na prvem mestu državi, pa tudi posameznikom – poseganje v naštete pravice. V skladu z načelom, da je na tem področju prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno, je po Ustavi prepovedan vsak poseg v naštete pravice, razen tistih, ki so izrecno dovoljeni. Pravica do zasebnosti se za posameznika lahko konča samo takrat in tam, kjer kolidira z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih (OdlUS VI, 158, U-I-25/95, Ur. l. 5/98).

1916. Kot poseben vidik zasebnosti je v Ustavi izrecno zagotovljeno varstvo osebnih podatkov (1. odst. 38. člena). Informacijska tehnologija ne prinaša le bistvenih olajšav pri obdelavi podatkov in informacij, temveč se z njenim razširjanjem na vsa področja družbenega življenja povečuje tudi tveganje, da posameznik nima več možnosti sam odločati o tem, kdaj, kako in v kakšnem obsegu bodo informacije o njem posredovane drugim. Da bi preprečili to nevarnost, Ustava (1) prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, (2) zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa za predmet zakonskega urejanja in (3) vsakomur daje pravico, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, za primer zlorabe pa tudi pravico do sodnega varstva. Posegi v ustavno zagotovilo iz 38. člena so po ustaljeni ustavnosodni presoji dopustni, če so v skladu z načelom sorazmernosti. To pomeni, da mora biti omejitev potrebna in nujna za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja (3. odst. 15. člena).

2017. Podobne zahteve so vsebovane v Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo podatkov – KonVOP (Ur. l. MP 3/94 – v nadaljevanju: Konvencija). Poleg tega, da morajo biti osebni podatki pridobljeni in obdelani pošteno in zakonito, Konvencija terja sprejem ukrepov, ki bodo zagotovili, da bodo osebni podatki shranjeni za določene in zakonite namene ter da se bodo obdelovali le podatki, ki so primerni, ustrezni in niso pretirani glede na namen zbiranja (5. člen v zvezi s 4. členom).

2118. Iz navedenih določb Ustave in Konvencije izhaja, da vsako zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov predstavlja poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov. Poseg je dopusten, če je v zakonu določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati, za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov. Namen zbiranja osebnih podatkov mora biti ustavno dopusten. Zbirati se smejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena.

2220. Po 15. c členu ZRTVS se zbirke podatkov, določene v nadaljnjih členih, obdelujejo za potrebe obračuna in izterjave RTV prispevka. Že v 7. točki obrazložitve te odločbe so bili navedeni razlogi za ustavno dopustnost zakonodajalčeve odločitve za obstoj in delovanje javnega radia in televizije. Obveznost plačevanja RTV prispevka izvira iz te odločitve. Da je ta obveznost v skladu z načelom sorazmernosti, pa je bilo utemeljeno že v odločbi št. U-I-174/94 (OdlUS VII, 163). Kljub deloma drugačni zakonski ureditvi prispevka – prej je Zakon govoril o RTV naročnini in predvidel prisilno izterjavo v civilnem postopku; sedaj je dajatev poimenovana kot prispevek, prisilna izterjava pa je predvidena ob smiselni uporabi Zakona o davčnem postopku – ZDavP – veljajo tam navedeni razlogi tudi za “novo” dajatev. Po povedanem ni dvoma, da je namen zbiranja osebnih podatkov, določen v 15. c členu, ustavno dopusten.

2321. Za vzpostavitev evidenc zavezancev so potrebni podatki o imenu, priimku in naslovu zavezancev – fizičnih oseb oziroma podatki o nazivu in o sedežu zavezancev, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Za vse zavezance so potrebni tudi podatki o znesku neporavnavnega in znesku poravnanega prispevka, o datumu vnosa podatkov in označba sprejemnika. Za izvedbo prisilne izterjave potrebuje RTVS še podatke o davčni številki in zaposlitvi fizičnih oseb ter o žiro računu in davčni številki pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Razlogi, zakaj naj bi bili v evidencah, navedenih v 15. f členu ZRTVS, potrebni rojstni podatki in EMŠO, niso razvidni. Popolno identifikacijo posameznika omogoča namreč že davčna številka. Druga in tretja alinea 15. g člena ZRTVS in tisti del 2. odst. 15. h člena ZRTVS, ki se nanaša na zbiranje EMŠO, so zaradi tega v neskladju z 38. členom, v preostalem delu pa 15. g člen ni v neskladju z 38. členom.

2422. Nadaljnji pogoj za dopustnost posega v ustavno pravico je nujnost posega, tj. da cilja ni mogoče doseči z blažjim posegom v ustavno pravico ali celo brez njega (drugi možni ukrepi z istim ciljem ga ne morejo nadomestiti). Pridobivanje podatkov iz obstoječih zbirk je torej dopustno le v najmanjšem potrebnem obsegu. Zajemanje istih podatkov iz več obstoječih zbirk ni dopustno.

2523. Drugi odst. 15. č člena ZRTVS, po katerem ima RTVS pravico do uradnih podatkov pravnih oseb, ki so potrebni za obračun prispevka, je v neskladju z navedeno zahtevo. Ob restriktivni razlagi predstavlja sicer le splošno določbo, ki nima samostojne vsebine. Pravne osebe, od katerih lahko RTVS zahteva določene podatke, so namreč v 15. e in 15. h členu izrecno navedene. Če jo razlagamo široko, tj. da sme RTVS zahtevati osebne podatke od katerekoli pravne osebe, ki s temi podatki kot uradnimi razpolaga, pa je preveč nedoločna, da bi bila v skladu z zahtevo po nujnosti posega.

2624. V nasprotju z navedeno zahtevo so tudi 15. e člen, kolikor se nanaša na pridobivanje podatkov o fizičnih osebah od kabelskih distributerjev in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti kabelske distribucije, ter 1. in 2. odst. 15. h člena ZRTVS. Preostale določbe navedenih členov so v skladu z zahtevo po nujnosti posega. Na podlagi 15. e člena ZRTVS je podatke o imenu in priimku ter prebivališču fizičnih oseb mogoče pridobiti od distributerjev električne energije in od oseb, ki opravljajo dejavnosti kabelske distribucije. Ker je domneva o imetništvu RTV sprejemnikov vezana na odjem električne energije, lahko RTVS vse navedene podatke pridobi že od distributerjev električne energije. Pridobivanje podatkov o naslovu iz evidenc pristojnih upravnih enot oziroma iz evidenc upravljalca centralnega registra prebivalstva (2. odst. 15. h člena ZRTVS) zato ni potrebno. Iz enakih razlogov ni potrebno pridobivanje podatkov o imenu, priimku in naslovu od oseb, ki opravljajo dejavnosti kabelske distribucije. Če je bil namen zbiranja podatkov od kabelskih distributerjev drugačen – s tako pridobljenimi podatki je namreč mogoče preveriti resničnost izjav, danih na podlagi 4. odst. 15. člena ZRTVS – pa táko zbiranje prav tako ni dovoljeno, zakon takšnega nadzornega namena zbiranja podatkov od distributerjev ne določa.

2725. V nasprotju z zahtevo po nujnosti in zato v nasprotju z 38. členom sta tudi določbi o zbiranju podatkov o zaposlitvi iz evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije in Zavoda RS za zaposlovanje (1. odst. 15. h člena ZRTVS) ter o zbiranju rojstnih podatkov iz evidenc pristojnih organov upravnih enot oziroma iz evidenc upravljalca centralnega registra prebivalstva (2. odst. 15. h člena ZRTVS). V skladu z Ustavo pa je možnost pridobivanja potrebnih osebnih podatkov iz evidenc Davčne uprave RS. Poleg imena, priimka in prebivališča sta za izvedbo prisilne izterjave potrebni še zaposlitev in davčna številka. Ker vse te podatke RTVS lahko dobi na enem mestu, tj. iz evidenc Davčne uprave RS, zajemanje iz drugih naštetih evidenc ni potrebno.

2826. Zaradi ugotovljenih neskladnosti z Ustavo je US določbe ZRTVS, navedene v izreku, razveljavilo. Ker je del 15. e člena ZRTVS, ki se nanaša na pridobivanje podatkov od oseb, ki opravljajo dejavnosti kabelske distribucije, razveljavilo že iz drugih razlogov, se v presojo navedb pobudnikov, ki opravljajo to dejavnost, ni bilo treba spuščati.“

29OdlUS X, 76, U-I-18/98, Ur. l. 37/2001: »12. Ker so podatki za odmero dohodnine predvsem podatki o dohodkih in torej glede na opredelitev osebnih podatkov kot podatkov, ki kažejo na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko, v kateri so izraženi (1. točka 5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov – ZVOP90, Ur. l. 8/90 in nasl., oziroma od razveljavitve ZVOP90 z dne 7. 8. 1999 točka 1 člena 2 Zakona o varstvu osebnih podatkov – ZVOP, Ur. l. 59/99), osebni podatki, so podlago za presojo ustavnosti 2. odst. 34. člena ZDavP predstavljala zgoraj navedena zavzeta stališča. US je tako presojo začelo pri vprašanju, ali je v zakonih določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati. Pri iskanju odgovora je ugotovilo, da posamezne določbe ZDavP, kot npr. 1. odst. 25. člena ZDavP, ki določa, da fizična oseba predloži svojo davčno številko v vseh primerih, ko prejema dohodke ali prejemke, le izjemoma določno opredeljujejo dolžnost navajanja posameznih podatkov, ki bi kot taka lahko na drugi strani napotovala na dolžnost zbiranja in obdelave podatkov.

3014. Ker ni zakonskih določb, v katerih bi bili opredeljeni podatki, ki naj se zbirajo za odmero dohodnine, 2. odst. 34. člena ZDavP, ki ob tem, ko pristojnega ministra pooblašča, da predpiše vsebino podatkov, tudi opredeljuje določno ne katerih podatkov, v neskladju z 2. odst. 38. člena. US ga je že zato, brez nadaljnje presoje ostalih navedb pobudnic, razveljavilo, s tem da začne razveljavitev učinkovati 1. 1. 2002 (3. odst. 45. člena ZUstS).“