Boštjan M. Zupančič, 2002

18OdlUS VI, 158, U-I-25/95, Ur. l. 5/98. US je leta 1997 sprejelo stališče o nameščanju prisluškovalnih naprav v stanovanja: “75. Namestitev in odstranitev tistih tehničnih sredstev za prisluškovanje, ki se nameščajo v prostoru, je nesporno povezana s tajnim vstopom v stanovanje oziroma druge tuje prostore. S tem se, kot pravilno poudarja pobudnik, posega v pravico do nedotakljivosti stanovanja. Pravica do nedotakljivosti stanovanja je prav tako kot zasebnost komunikacij dvojno varovana: kot posebna ustavna pravica v 36. členu in v sklopu ustavnega varstva človekove zasebnosti. […]

1977. Glede na omejitve pravice do nedotakljivosti stanovanja, ki jih dopušča 36. člen, namestitev naprav za prisluškovanje ne more imeti podlage v petem odstavku istega člena, ki sicer omogoča uradnim osebam, da vstopijo v tuje stanovanje brez odločbe sodišča in brez navzočnosti prič opravijo preiskavo. To lahko po Ustavi storijo samo, če je neogibno potrebno, da se neposredno prime storilec kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. To ne velja za primere namestitve oziroma odstranitve naprav.

2078. Na podlagi 2. odst. 36. člena je vstop v stanovanje ali v druge tuje prostore možen tudi v drugih primerih, vendar le na podlagi odločbe sodišča. Ustava v takšnem primeru dovoljuje vstop v stanovanje proti volji stanovalca, ne dovoljuje pa izrecno vstopa brez njegove vednosti. Odgovor na vprašanje, ali je tudi takšen vstop dopusten, je zato potrebno poiskati v ostalih določbah Ustave. Po določbi 2. odst. 15. člena je mogoče z zakonom predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice in svoboščine. Po določbi 3. odst. istega člena so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta Ustava. V obravnavanem primeru je tajna narava ukrepa prisluškovanja tista, ki poleg tajnosti pri izvajanju ukrepa narekuje tudi tajno namestitev in odstranitev naprav, s katerimi se prisluškuje. Zato US sodi, da je v takšnem primeru utemeljeno, da so posledično, zaradi izvedbe ukrepa prisluškovanja, z zakonom omejene tudi tiste zahteve, ki jih po vsebini postulira 2. odst. 36. člena. To velja tako za predhodno obveščenost prizadete osebe o vstopu v stanovanje ali druge prostore kot za predhodno vročitev sodne odločbe. Seveda pa morajo biti hkrati izpolnjeni pogoji za poseg v zasebnost iz 2. odst. 37. člena. Ustavna dopustnost prisluškovanja je namreč predpogoj za dopusten tajni vstop v stanovanje, ki predstavlja zgolj fazo oziroma način izvedbe tega ukrepa. Ker predstavlja skrivni vstop v stanovanje način izvedbe ukrepa prisluškovanja v prostorih, za katerega se obvezno izdaja sodna odločba v obliki odredbe preiskovalnega sodnika, po oceni US posebna sodna odločba za vstop v stanovanje ob namestitvi in ob odstranitvi naprav ni potrebna. Seveda pa je potrebno, da izdana odredba zadosti tudi tistim zahtevam po določnosti, ki se zahtevajo za vstop v stanovanje, zlasti s točno opredelitvijo prostora, kjer bodo prisluškovalne naprave nameščene.”

21Pritrdilno LM sodnika Šturma: “Pomembno vprašanje ustavnosodne presoje v obravnavanem primeru je bilo, ali je ustavno dopustno namestiti prisluškovalne naprave v stanovanje brez vednosti in proti volji stanovalca in ali tak poseg ni v nasprotju s 36. členom. Nesporno je, da 36. člen tak poseg prepoveduje. Vendar 2. odst. 37. člena omogoča posege v nedotakljivost zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Takšen poseg v človekovo zasebnost je med drugim tudi prisluškovanje v stanovanju ali v drugih zaprtih prostorih. Drugi odst. 37. člena ob izpolnitvi naštetih pogojev dovoljuje prisluškovanje pogovorov v zaprtih prostorih, če tak pogovor prestreže naprava, ki se sama ne nahaja znotraj zaprtega prostora, ampak je nameščena zunaj njega. Odgovoriti je potrebno le na vprašanje, ali 2. odst. 37. člena dopušča tudi prestrezanje pogovorov z napravo, ki je nameščena znotraj zaprtega prostora, in sicer brez vednosti in proti volji uporabnikov zaprtih prostorov. […]

22Po naravi stvari bi bilo v takem primeru nedvomno mogoče uporabiti pravice iz 17. člena – nedotakljivost človekovega življenja, iz 18. člena – prepoved mučenja in iz 41. člena – zagotavljanje svobode vesti ali veroizpovedi, morebiti v izjemnih primerih tudi pravice iz 21., 27., 28. in 29. člena. V takih primerih in ob drugih izpolnjenih pogojih iz 2. odst. 37. člena je kot način za njihovo uresničevanje skladno z 2. in 3. odst. 15. člena kljub ustavnim zagotovilom iz 36. člena ustavno dopustna namestitev prisluškovalne naprave znotraj zaprtega prostora. V vseh drugih primerih, kjer bi bili sicer podani pogoji iz 2. odst. 37. člena, pa taka omejitev pravice do nedotakljivosti stanovanja ni ustavno dopustna. Kratki zaključek povedanega je torej naslednji: tajna namestitev prisluškovalne naprave v stanovanju je izjemoma in ob izpolnitvi pogojev iz 37. člena ustavno dopustna samo v primerih, če je ogroženo človekovo življenje, če je potrebno preprečiti mučenje ali če je ogrožena svoboda vesti ali veroizpovedi.”