Igor Kaučič, 2011

20OdlUS VI, 122, U-I-353/96, Ur. l. 67/97: »26. […] Glede na kratek rok med prvim in ponovnim glasovanjem bi bilo pri morebitnem ponovnem glasovanju (v drugem krogu volitev) onemogočeno uresničevanje volilne pravice z glasovanjem po pošti pomembnemu oziroma znatnemu številu volilnih upravičencev, ki bodo na dan glasovanja v tujini, ker tam stalno ali začasno prebivajo. US je tehtalo težo te kršitve volilne pravice kot ustavne vrednote na eni strani in ustavno vrednoto, ki jo varuje Ustava z rokom za izvolitev Predsednika republike (5. odst. 103. člena), na drugi strani. Ta vrednota je zagotovitev izvolitve Predsednika republike v času, ki omogoča pravočasen prevzem funkcije pred iztekom mandata prejšnjemu Predsedniku republike. US je presodilo, da je poseg v volilno pravico težji kot prekoračitev tega roka za 6 dni, zato je naložilo RVK, da v primeru iz 23. člena ZVPR razpiše ponovno glasovanje tako, da se opravi enaindvajset dni po prvem – to je v nedeljo, 14. decembra 1997. Ta datum namreč še omogoča nastop funkcije predsednika republike pred pretekom mandata prejšnjega predsednika republike.«

21OdlUS XII, 70, U-I-346/02, Ur. l. 11/03: »Ustava nima izrecnih določb, ki bi predpisovale dodatne pogoje glede splošne volilne pravice k tistim, ki jih določa 2. odst. 43. člena. […] Zato je poseg v aktivno volilno pravico in poseg v pasivno volilno pravico za volitve drugih državnih oziroma lokalnih organov (DS, Predsednik republike, župan, svet občine) dopusten le, če je potreben zaradi varstva pravic drugih ali varstva javnega interesa, če se z njim varuje pravice drugih (3. odst. 15. člena). V obeh primerih pa je za konkretno zakonsko ureditev treba ugotoviti, ali je v skladu z načelom sorazmernosti. […] Merila, ki jih za odvzem poslovne sposobnosti določata ZZZDR in ZNP in se, glede na izpodbijane določbe volilnih zakonov, uporabljajo tudi za odvzem volilne pravice, prekomerno posegajo v volilno pravico. […] Volilna pravica bi smela biti omejena samo tistemu, za katerega se ugotovi, da resnično ni sposoben razumeti pomena in namena ter učinkov volitev.«

22OdlUS XIII, 64, U-I-330/02, Ur. l. 118/04: »8. […] ZVPR in ZVDZ ne zahtevata, da bi moral volivec že ob podpisu obrazca podpore pred pristojnim organom navesti tudi, komu daje podporo. Zakon prepušča odločitev, kdaj bo volivec v obrazec podpore navedel, komu daje podporo in ali bo to storil celo samo s konkludentnim dejanjem (izročitev overjenega obrazca predlagatelju kandidature), posameznemu volivcu.

Zakonskega pooblastila RVK za določitev obrazcev ni mogoče širiti oziroma razlagati tako, da ji je s tem dano tudi pooblastilo za predpisovanje vsebine obrazca tako, da bi iz njega izhajal pogoj za dajanje podpore, ki ga Zakon ne predvideva. RVK je na podlagi zakonskega pooblastila smela predpisati obrazce, ni pa smela urejati načina dajanja podpore.«

23OdlUS XVI, 63, U-I-7/07-22, Up-1054/07, Ur. l. 54/07: »Ker ZLS in ZVDZ ne urejata načina glasovanja po pošti, ki pomeni način uresničevanja volilne pravice, in ker te pravne praznine ni mogoče zapolniti z uporabo analogije, gre za protiustavno pravno praznino, ki je kot taka v neskladju z načelom pravne varnosti iz 2. člena v zvezi s 1. odst. 43. člena.«