Janez Čebulj, 2011

9OdlUS IX, 197, U-I-26/97, Ur. l. 68/2000: »Smotrno izkoriščanje zemljišč je v javnem interesu in predstavlja celo ustavno dobrino (prvi odstavek 71. člena). US ocenjuje, da je komasacija kot agrarna operacija primeren ukrep za smotrno izkoriščanje zemljišč, s tem pa tudi za zagotavljanje gospodarske funkcije lastnine (67. člen). Po naravi stvari lahko lastnik svoja zemljišča izkorišča bolj smotrno, če tvorijo zaokroženo celoto, kot če so zemljišča enega lastnika razpršena na več lokacijah. Zaokrožena celota zemljišč izboljšuje pogoje njihove obdelave, zaradi možnosti enotne obdelave pa je dejansko možno izvajati tudi ukrepe za izboljšanje kvalitete zemljišč samih.«

10OdlUS XIII, 4, U-I-211/00, Ur. l. 16/04: »Določitev ugodnejših pogojev za opravljanje dopolnilnih kmetijskih dejavnosti oziroma obrtnih dejavnosti na kmetijah v hribovskih in gorskih območjih, kot so sicer predpisani za opravljanje takšnih dejavnosti, predstavlja poseg v pravico iz tretjega odstavka 49. člena, ki pa je dopusten. Cilj, ki se zasleduje s takšno ureditvijo, je zagotovitev dodatnega dohodka in s tem socialne varnosti kmečkim družinam, kar naj prispeva k povečanju interesa za opravljanje kmetijske dejavnosti in s tem k ohranitvi kmetij kot osnovnemu cilju zakonodajalca. To pa je legitimen, to je stvarno upravičen cilj posega v ustavno pravico, utemeljen že v sami Ustavi, ki v drugem odstavku 71. člena predpisuje, da zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč«.

11OdlUS XIV, 7, U-I-260/02, Ur. l. 25/2005: »Po 2. členu ZKZ se kmetijska zemljišča na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na: najboljša kmetijska zemljišča, to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo, in druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. na: najboljša kmetijska zemljišča, to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo, in druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. Kmetijska zemljišča uživajo po drugem odstavku 71. člena posebno varstvo. Na podlagi 3. člena ZKZ je določitev zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo, možna le v planskih aktih države in lokalnih skupnosti v skladu z zakonom. Kmetijska zemljišča se v planskih aktih države in lokalnih skupnosti na podlagi kategorizacije določijo po območjih kot najboljša in druga kmetijska zemljišča ter vodijo v posebni evidenci, povezani z bazo podatkov zemljiškega katastra. Strokovna merila so obvezna strokovna podlaga za določitev zemljišč v kategorije glede na možnost njihove rabe za kmetijsko proizvodnjo, upoštevajoč njihovo sedanjo rabo in njihove naravne danosti. Po prvem odstavku 9. člena ZKZ se zaradi določanja kmetijskih zemljišč v planskih aktih države in lokalnih skupnosti kot uradna evidenca vodijo podatki o kategorijah kmetijskih zemljišč, tudi o najboljših in drugih kmetijskih zemljiščih«.

12OdlUS XVI, 10, U-I-338/05, Ur. l. 11/2007: »6. ZUreP-1 v določbah 81. do 84. člena ureja začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora. Po teh določbah se prostorski ukrepi lahko sprejmejo na podlagi programa priprave prostorskega akta, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo sicer izvedba prostorske ureditve onemogočena ali močno otežena, oziroma da se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe ali znatno povečali posegi v pravice lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov. Po 2. in 3. točki drugega odstavka 81. člena ZUreP-1 se začasni ukrepi sprejmejo za širitve naselja, ki še ni določeno s strategijo prostorskega razvoja, in za prostorske ureditve, za katere še ni sprejet lokacijski načrt. US je v sklepu U-I-86/04 z dne 22. 9. 2005 že sprejelo stališče, da začasni ukrepi niso predpis, ker akt o začasnih ukrepih ureja le posamična razmerja, čeprav ga je sprejel občinski svet v obliki odloka. Zato US ni pristojno za njihovo oceno.

7. Pobudniki trdijo, da Odlok spreminja namembnost in pogoje gradnje, ki jih določa Odlok o PUP. Zatrjujejo torej, da Odlok vsebuje splošne norme in da je torej predpis. US je že večkrat ocenjevalo, ali je treba akt šteti za predpis, in pod kakšnimi pogoji, pri čemer je bil ključen materialni kriterij. Tako je US v več odločbah zapisalo, da je, ne glede na izpolnjevanje formalnih pogojev, treba šteti za predpis akt, v katerem so vsebovane splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, ali če bi te norme navzven povzročale pravne učinke …

8. Odlok določa začasne ukrepe za območje, ki je že urejeno z Odlokom o PUP, in ne za širitve naselij, ki še niso določena s strategijo prostorskega razvoja, oziroma za prostorske ureditve, za katere še ni sprejet lokacijski načrt, kot to določa 81. člen ZUreP-1. Z izpodbijanim Odlokom je Občina na območju, ki ga ureja Odlok o PUP, prepovedala spreminjanje namembnosti obstoječih objektov in delov objektov v objekte in stanovanja za sekundarno bivanje, omejila velikost objektov in določila pred gradnjo pridobitev dodatnih lokacijskih pogojev. To pa pomeni, da Občina z Odlokom ni sprejela začasnih ukrepov, kot to določa 81. člen ZUreP-1, ampak je z njim spremenila vsebino Odloka o PUP.

9. Ker je glede na navedeno Odlok treba šteti za predpis, s katerim je bil spremenjen Odlok o PUP, bi ga morala Občina sprejeti po postopku, določenem v tretjem odstavku 34. člena ZUreP-1. Po tej določbi pa je treba pripraviti program priprave, javno razgrnitev, javno obravnavo in pridobiti mnenja nosilcev urejanja prostora. Ker Občina Odloka ni pripravila in sprejela po postopku, ki velja za spremembe in dopolnitve prostorskih aktov, je Odlok v neskladju s tretjim odstavkom 34. člena ZUreP-1. Glede na to ga je Ustavno sodišče razveljavilo«.