Ustavnosodna presoja
Jadranka Sovdat, 2011
33OdlUS XII, 70, U-I-346/02, Ur. l. 73/03: Omejevanje volilne pravice z določitvijo pogoja poslovne sposobnosti pomeni odvzem volilne pravice. Zanj morajo biti merila določena natančno in na način, ki čim manj posega v splošno volilno pravico. Odvzem po merilih, ki jih opredeljujeta Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in Zakon o nepravdnem postopku, pomeni prekomeren poseg v volilno pravico. Poslovne sposobnosti namreč po navedeni ureditvi nima tudi oseba, katere roditeljem je podaljšana roditeljska pravica npr. zaradi njene telesne prizadetosti, odvzeti pa jo je mogoče tudi zaradi odvisnosti od alkohola ali mamil in drugih vzrokov, ki vplivajo na fizično stanje osebe. Zakon mora natančno predpisovati razloge za omejitev volilne pravice, predpisati pa mora tudi postopek njenega odvzema in zagotoviti sodno varstvo.
34OdlUS XIII, 64, U-I-330/02, Ur. l. 118/04: Ureditev načina dajanja podpore kandidatu za predsednika republike pomeni ureditev načina izvrševanja volilne pravice in jo zato lahko ureja samo zakon. Če zakon volivcu prepušča odločitev, kdaj bo v obrazec podpore navedel, komu daje podporo, ali bo to storil celo samo s konkludentnim dejanjem, volilna komisija s podzakonskim predpisom ne sme določiti obvezne navedbe imena kandidata.
35OdlUS XV, 56, U-I-49/06, Ur. l. 70/06: preprečitev razdrobljenosti občinskih svetov in s tem njihovo učinkovito delovanje je ustavno dopusten cilj, na podlagi katerega zakonodajalec lahko omeji volilno pravico za izvolitev občinskih svetnikov z določitvijo zahtevanega števila podpisov volivcev za določitev kandidatne liste. Vendar je zahteva po najmanj 2-odstotnem deležu od števila vseh volilnih upravičencev v volilni enoti očitno prekomeren poseg, če je na njeni podlagi za kandidaturo treba zbrati celo več podpisov, kot je bilo treba na zadnjih lokalnih volitvah zbrati glasov za pridobitev mandata v občinskem svetu. Takšna zahteva za kandidaturo za župana pa ne posega v volilno pravico, ker ne preprečuje kandidature tudi tistim kandidatom, ki imajo vsaj minimalne možnosti za izvolitev.
36OdlUS XI, 192, U-I-326/02, Ur. l. 85/02: Enakost volilne pravice pomeni enako vrednost glasu vsakega volivca; ta se doseže tako, da se pri oblikovanju volilnih enot upošteva načelo, da se en član predstavniškega telesa voli na približno enako število prebivalcev. Več kot 40-odstotna odstopanja pri določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta so tako velika, da v vsakem primeru pomenijo kršitev enake volilne pravice, tudi če bi morebiti obstajali razlogi, ki bi upravičevali nebistvena odstopanja.
37U-I-247/08 z dne 13. 11. 2008: Samo dejstvo, da je zakonodajalec omogočil tudi nestrankarske kandidatne liste z enim kandidatom, ne pomeni, da bi bilo treba pri delitvi mandatov kandidatne liste različno obravnavati. Kako bo oblikoval kandidatno listo, je stvar presoje vsakega predlagatelja, za vsako kandidatno listo pa je vnaprej znano pravilo, da mora na ravni države doseči 4-odstotni volilni prag, ki ga določa Ustava, če želi sodelovati pri delitvi mandatov. Razumno in primerno je, da se zaradi preglednosti volitev kandidatne liste obravnavajo enako.
38U-I-225/08 z dne 15. 1. 2009: Ustava prepušča zakonski ureditvi volilni sistem za volitve poslancev narodnih skupnosti. Po naravi stvari ni mogoče, da bi se poslanca volila po proporcionalnem volilnem sistemu. Kateri večinski volilni sistem bo zakonodajalec uveljavil, pa je stvar primernosti zakonske ureditve in ne stvar presoje ustavnosti. Spoštovana morajo biti le ustavna načela o neposrednih in tajnih volitvah, znotraj skupine volivcev, ki imajo posebno volilno pravico za volitve poslancev narodnih skupnosti, pa tudi načeli splošne in enake volilne pravice.
39OdlUS XVI, 27, U-I-468/06, Ur. l. 46/07: Lokalne volitve so urejene posebej, zato smiselna uporaba pravil upravnega postopka v postopku lokalnih volitev ni mogoča. Odraz načela enakosti volilne pravice je tudi zahteva, da morajo biti volilni odbori oblikovani tako, da je zagotovljeno enakopravno obravnavanje vseh kandidatov na volitvah. To je mogoče doseči le z neodvisnim (t. i. zunanja neodvisnost) in nepristranskim (tisti, ki odloča, ni zainteresiran za izid) delom volilnih odborov. Ni dovolj, da volilni odbor ravna in odloča nepristransko, tudi sestavljen mora biti tako, da ni vzbujen dvom v njegovo nepristranskost. Ureditev, ki omogoča, da so člani volilnih odborov ožji sorodniki kandidata ali druge z njim povezane osebe, je v neskladju z zahtevo po nepristranskem odločanju, ki izhaja iz 1. odst. 43. člena v zvezi z 22. členom.
40OdlUS XV, 71, U-I-392/06, Ur. l. 112/06: Nezdružljivost funkcije člana sveta krajevne skupnosti s funkcijo člana občinskega sveta v Zakonu o lokalnih volitvah ni določena. Zato določba občinskega statuta, ki uveljavlja takšno nezdružljivost, omejuje volilno pravico brez zakonske podlage in je že zato v neskladju s 3. odst. 153. člena, ki določa, da morajo biti podzakonski predpisi v skladu z Ustavo in z zakoni.
41OdlUS XVI, 63, U-I-7/07, Up-1054/07, Ur. l. 54/07: Pravila, ki določajo način glasovanja po pošti, pomenijo način izvrševanja volilne pravice. Volilna komisija mora imeti ob ugotavljanju volilnega izida na razpolago listinsko dokumentacijo, iz katere je nedvomno mogoče ugotoviti verodostojne rezultate volitev. Ker zakon tega ne ureja, gre za protiustavno pravno praznino, ki lahko ogrozi uresničevanje volilne pravice. Stališče sodišča, po katerem je mogoče v postopku presoje pritožbe posameznega kandidata ugotoviti pravočasnost glasovanja po pošti le z žigi na ovojnicah, ni v neskladju s človekovo pravico iz 2. odst. 43. člena.
Literatura k členu:
Berger, Jurisprudence de la Cour Européenne des droits de l’homme, 5e édition, Pariz 1996;
van Dijk et al. (ed.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, 4. izd., Intersentia, Antwerpen 2006, s. 911–935;
Jacobs et al., The European Convention on Human Rights, Oxford 2010, s. 519–532,
Grad, Volitve in volilni sistem, IJU, Ljubljana 1996;
Grad et al., Državna ureditev Slovenije, Ljubljana 1996;
Grad et al., Ustavno pravo Evropske unije, Ljubljana 2007,
Grad, Širitev volilne pravice, referat na XVI. dnevih javnega prava, Portorož, junij 2010, Ihl, Le vote, Pariz 1996;
Lijphart, Electoral Systems and Party Systems, New York 1994;
Macdonald et al. (ed.), The European System for the Protection of Human Rights, Nijhoff 1993, s. 553–569;
Mackenzie, Free elections, Liverpool 1958;
Pogorelec, Volilni sistemi in politične stranke, JU 44, 2008, s. 149–161,
Pogorelec, Pasivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, referat na XVI. dnevih javnega prava, Portorož, junij 2010,
Ribičič, Evropsko pravo človekovih pravic, Ljubljana 2007,
Sovdat, Varstvo volilne pravice pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, Pravnik, 9–10, 2008, s. 453–477,
Sovdat, Ustavnosodna presoja volitev, JU 44, 2008, s. 103–125,
Taagepera – Soberg Shugart, Seats & Votes, Yale University Press 1989,
Virant, Demokracija in enakost volilne pravice, PP 10, 1996, s. 2–3,
Toplak, Volilni sistem in oblikovanje volilnih enot, Ljubljana 2000,
Zagorc, Uresničevanje volilne pravice v tujini, JU 44, 2008, s. 127–147,
Zagorc/Toplak, Kandidiranje na lokalnih volitvah: Pomanjkanje demokratičnega občutka v ZLV-F, Lex localis IV, 2, 2006, s. 89–107,
Zagorc, Ustavnopravna problematika glasovanja, PIDs 6–7, 2009, s. 1759–1766.
Odločitve US glej – http://www.us-rs.si/odlocitve/