Ivan Bele, 2011

5OdlUS XII, 93, U-I-60/03 z dne 4. 12. 2003, Ur. l. 131/03: »10. Ustava v prvem odstavku 19. člena vsakomur zagotavlja pravico do osebne svobode. V drugem odstavku istega člena pa sta določena dva splošna pogoja za omejitev te pravice, in sicer se sme posamezniku vzeti prostost samo v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Ustava torej za vsakršen poseg v pravico do osebne svobode predvideva zakonsko določen postopek in zakonsko določene primere.«

6OdlUS XII, 114, Up-286/01, z dne 11. 12. 2003, Ur. l. 2/04: »10. Pravico do osebne svobode zagotavlja Ustava v prvem odstavku 19. člena. V drugem odstavku pa določa, da se nikomur ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. US je že … poudarilo, da sta navedena temeljna pogoja za dopustnost posega v pravico do osebne svobode natančneje določena v nadaljnjih določbah Ustave. Prvi (primeri, v katerih je mogoče vzeti prostost) v 20. členu in drugi (po postopku, ki ga določa zakon) v določbah 22. člena (enako varstvo pravic), 23. člena (pravica do sodnega varstva), 25. člena (pravica do pravnega sredstva), 27. člena (domneva nedolžnosti) in 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku), v katerih so zagotovljena procesna jamstva, ki jih določa Ustava.«

7OdlUS XV, 96, Up-755/04, z dne 20. 9. 2006, Ur. l. 112/06: »14. … Po tem, ko Ustava v prvem odstavku 19. člena postavi splošno pravilo, ‘da ima vsakdo pravico do osebne svobode’, v drugem odstavku postavi splošna pogoja za omejitev te pravice: ‘Nikomur se ne sme vzeti prostosti, razen (a) v primerih in (b) po postopku, ki ga določa zakon.”…«

8OdlUS XIV, 42, Up-153/05, z dne 12. 5. 2005, Ur. l. 53/05: »4. … Poseg v pravico do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena je eden izmed najhujših posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Učinkovito varstvo te pravice zahteva, da ima prizadeti možnost ustavnopravnega varstva tudi v primeru, ko izpodbijani sklep ni več aktualen. To pomeni, da mora US tudi v takšnem primeru ugotavljati, ali je bil poseg opravljen v skladu s procesnimi jamstvi, zagotovljenimi z Ustavo, ali ne, čeprav svojo odločitev lahko omeji le na morebitno ugotovitev kršitve pravice do osebne svobode oziroma na kršitev tiste človekove pravice, ki ugotavljanje kršitve pravice iz prvega odstavka 19. člena Ustave onemogoča.«

9OdlUS XIV, 42, Up-153/05, z dne 12. 5. 2005, Ur. l. 53/05: »5. Tako kot v pripornih zadevah je tudi v nepravdnem postopku o pridržanju na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice predmet odločanja posameznikova osebna svoboda. … neprostovoljno pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice [pomeni] hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine bolnika, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena) in pravico do varstva duševne integritete (35. člen), pa tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena, ki zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja). Glede na to, da gre za ukrep, ki pomeni poseg v eno od najbolj temeljnih človekovih dobrin – osebno svobodo, je treba tudi v primerih odločanja o neprostovoljnem pridržanju v psihiatrični bolnišnici pridržanemu zagotoviti podobna procesna jamstva, kot jih ima pripornik v pripornih zadevah. …«

10Up-171/01 z dne 16. 10. 2003, Ur. l. 105/03: »13. Po določbi drugega odstavka 19. člena se nikomur ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Kadar gre za odvzem prostosti v obliki pripora, so primeri in postopek odvzema prostosti v večji meri določeni že z Ustavo. Kršitev ustavnih določb o odrejanju pripora predstavlja hkrati kršitev pravice do osebne svobode iz 19. člena.«

11OdlUS XII, 93, U-I-60/03, z dne 4. 12. 2003, Ur. l. 131/03: »7. … Ustava predvideva možnost omejitve pravice do osebne svobode s tem, ko dopušča, da zakon določi primere in postopek, v katerih je mogoče človeku odvzeti prostost (drugi odstavek 19. člena) …«

12OdlUS XII, 93, U-I-60/03, z dne 4. 12. 2003, Ur. l. 131/03: »12. V tretjem odstavku 19. člena so določena procesna jamstva, ki morajo biti zagotovljena vsakomur, ki mu je odvzeta prostost. Ker prisilno pridržanje duševnega bolnika na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice nedvomno predstavlja enega izmed primerov omejitve osebne svobode, je treba ta procesna jamstva smiselno upoštevati tudi v postopku o pridržanju oseb na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice.«