Ustavnosodna presoja
Stane Vlaj, 2011
16OdlUS III, 8, U-I-13/94, Ur. l. 6/94: Razvoj lokalne samouprave srednjeevropskega tipa, ki je bila uveljavljena na ozemlju današnje slovenske države že med prvo svetovno vojno, med obema svetovnima vojnama in po drugi svetovni vojni, je bil prekinjen z uvedbo t. i. komunalnega sistema leta 1955. V tem sistemu je bila občina hkrati oblastna in samoupravna skupnost, raziskave pa so dokazale, da je pomenilo okoli 85 % dejavnosti organov komune oz. »občine« le izvrševanje tedanjih jugoslovanskih in republiških predpisov. Pristojnosti povprečne občine v Sloveniji je določalo več kot 500 predpisov, tako da so bili po strokovni oceni iz leta 1974 upravni organi povprečne slovenske občine pristojni za 2600 upravnih zadev, ki so vsebovale enako število direktnih upravnih opravil. Tako naj bi jugoslovanska komuna prek izvajanja državne zakonodaje spremenila naravo države same in jo preobrazila v samoupravno državo, zgodilo pa se je ravno nasprotno: prevladala je država in uničila lokalno samoupravo. Celotna ideja operacionalizacije ideje o komuni v njenem vsebinskem, organizacijskem in teritorialnem smislu je dejansko pomenila likvidacijo lokalne samouprave.
17OdlUS, U-I-24/07, Ur. l. 101/07: »V 9. členu je določeno, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava. Ta zagotavlja prebivalcem lokalnih skupnosti, da sami upravljajo z lokalnimi zadevami na podlagi posebnega pravnega položaja lokalne skupnosti. Gre za obliko samostojnega urejanja in reševanja življenjskih potreb prebivalstva, ki živi na določenem območju. V Sloveniji je samoupravni položaj lokalnim skupnostim zagotovljen na ustavni ravni, kar pomeni, da jim ga zakonodajalec ne more odvzeti ali ga ogrožati. Ustava določa, da prebivalci uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih (138. člen). Iz ustavne opredelitve občine pa izhaja zahteva, naj bo občina sposobna samostojno opravljati lokalne zadeve oziroma zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev (prvi odstavek 140. člena). To pomeni, da sta za opravljanje lokalnih zadev neogibno potrebni tudi finančna sposobnost in avtonomnost občine.«
18OdlUS, U-I-58/95, Ur. l. 65/95: »3. Iz same narave lokalne samouprave izhaja, da mora biti samim občinam prepuščeno, da urejajo razmerja, ki spadajo v njihovo pristojnost, avtonomno v skladu z Ustavo in zakoni.«
Literatura k členu:
Društvo Občanski forum, Demokratične vrednote in aktivno državljanstvo, pokrajine, participacija, meje in odnosi s sosedi, Ljubljana 2010;
Mlinar, Prostorsko-časovna organizacija bivanja: raziskovanja na Koprskem in v svetu, Fakulteta za družbene vede in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2008;
Senčur, Lokalna samouprava – kriza ali razkošje, PP, 28, 5/09;
Senčur, Dvodomnost slovenskega parlamenta, doktorska disertacija, Ljubljana, marec 2010;
Vlaj, Lokalna samouprava – teorija in praksa, Ljubljana 2006;
Vlaj, Slovenija še nima izdelane strategije razvoja lokalne samouprave, XVII. dnevi slovenske uprave, Portorož, september 2010.