Boštjan M. Zupančič, 2002

8OdlUS IV, 138, Up-164/95 z dne 7. 12. 1995. V tej odločbi 1995 se je US opredeljevalo v zvezi z nevarnostjo za življenje in odpravo pripora v primeru gladovne stavke in opozorilo:

9“12. Sodišči sta presodili vse, kar je pomembno za odločitev o ustavno dopustnem posegu v pritožnikovo pravico do osebne svobode, vključno z okoliščino, da pritožnik že dalj časa gladovno stavka, zaradi česar naj bi bilo ogroženo njegovo zdravje in življenje. Sodišče je presojalo, ali gladovna stavka predstavlja okoliščino, ki bi lahko pretehtala odločitev o sorazmernosti med posegom v pritožnikovo ustavno pravico in obstojem nevarnosti posega v človekove pravice in temeljne svoboščine oškodovank. Tudi po mnenju US gladovna stavka ni pravno utemeljen razlog, s katerim bi bilo v pravni državi mogoče doseči spremembo odločitev organov oblasti, sprejetih na zakonit način. Zato tudi kršitev pritožnikove pravice do osebne svobode ni podana.”

10OdlUS VII, 229, Up-106/98 z dne 16. 7. 1998. V tej odločbi je US ponovno odločalo o vprašanju gladovne stavke tudi z vidika EKČP. “20. Okoliščina gladovne stavke je v izpodbijanih sklepih upoštevana na način, skladen s stališčem US, sprejetim v odločbi št. Up-164/95 z dne 7. 12. 1995 (OdlUS IV, 138). Po mnenju US gladovna stavka ni pravno utemeljen razlog, s katerim bi bilo v pravni državi mogoče doseči spremembo odločitev organov oblasti, sprejetih na zakonit način. V primeru, da gladovna stavka povzroči okvaro zdravja (psihičnega ali fizičnega) stavkajočega pripornika ali se pojavi celo nevarnost za njegovo preživetje, pa je to novo okoliščino nedvomno treba pretehtati v kontekstu z vsemi ostalimi, za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti relevantnimi okoliščinami, in ugotoviti (ob uporabi načela sorazmernosti), ali nevarnost morebitnega posega v varnost ljudi še odtehta poseg v pravice obdolženca – ne več le v njegovo pravico do osebne svobode, ampak morda celo v pravico do življenja (2. člen EKČP). V primeru gladovno stavkajočega pripornika morajo sodišča torej redno spremljati njegovo zdravstveno stanje in če bi se izkazalo, da je to zaradi gladovne stavke ogroženo do takšne mere, da lahko predstavlja že nevarnost za njegovo življenje, posebej skrbno pretehtati, ali je pripor še dopusten. V takšnem primeru je treba presojati tudi, ali glede na konkretne okoliščine primera priporni razlog ponovitvene nevarnosti sploh še obstoji. Tako je v obravnavani zadevi storilo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom št. Ks 631/98 z dne 2. 6. 1998.”