Tone Jerovšek, 2002

5OdlUS V, 124, U-I-266/96, Ur. l. 43/96: »Izpodbijani novi 2. odst. 23. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi – ZRLI določa, da je v primerih, ko se na referendumu odloča o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, ki ga sprejema DZ z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, odločitev na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev.

6Ustava v 4. odst. 90. člena določa, da je predlog na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Iz logične in sistematične razlage 4. odst. 90. člena izhaja, da je določitev kvoruma kot pogoja za sprejem odločitve na zakonodajnem referendumu ustavno nedopustna. Namen ustavodajalca je bil, da s četrtim odstavkom dokončno uredi bistveno vprašanje načina ugotavljanja referendumskega izida (kdaj je odločitev na referendumu sprejeta).Če bi bil ustavodajalec želel določiti poseben kvorum za referendum o določenih vrstah vprašanj, bi bil to izrecno zapisal. Če bi bil želel prepustiti to vprašanje zakonodajalcu, bi bil moral tudi to izrecno določiti. Določba 5. odst. 90. člena, po kateri se referendum ureja z zakonom, pooblašča DZ le za ureditev načina uresničevanja ustavnih določb o referendumu.

7Določitev kvoruma za udeležbo na referendumu pa upoštevaje določbo 4. odst. 90. člena pomeni več kot zgolj urejanje načina izvedbe referenduma – pomeni postavljanje dodatnih pogojev (pogojev, ki jih Ustava ne določa) za sprejem odločitve na referendumu. Dodatni argument za takšno stališče je tudi določba 2. odst. 170. člena, ki določa udeležbo večine vseh volivcev za sprejem spremembe Ustave na ustavnorevizijskem referendumu. V tej določbi je ustavodajalec izrecno postavil kvorum kot pogoj za sprejem odločitve na referendumu.

8Sklepanje po nasprotnem razlogovanju privede do sklepa, da pri zakonodajnem referendumu ustavodajalec kvoruma  ni želel določiti,  oziroma da je možnost njegove določitve izključil.«

9OdlUS IV, 18, U-I-245/94, Ur. l. 19/95: »Četrti odstavek 90. člena določa, da je predlog na zakonodajnem referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali.  Na podlagi 2. odst. 170. člena je sprememba Ustave na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev. Kolikor so nekatere vrste referendumov urejene že v Ustavi, je zanje v Ustavi torej predpisana le relativna večina. To sicer sámo po sebi še ne pomeni, da z zakonom za neko posebno vrsto referenduma ne bi mogla biti predpisana tudi drugačna, npr. absolutna večina,  vendar pa bi ob morebitnem pomanjkanju kakršnekoli zakonske ureditve teh vprašanj lahko šteli to ureditev za dopustno in po analogiji uporabno tudi za vse druge vrste referendumov.”