Franc Testen, 2002

27V šesti alinei je Ustava uvedla ustavno pritožbo kot nov, dotlej v pravnem redu Slovenije nepoznan pravni institut za varstvo ustavnih pravic posameznika. Ustavna pritožba ne spada med redna in tudi ne med izredna pravna sredstva, ki jih urejajo procesni predpisi z različnih pravnih področij, je pa vendarle posebno pravno sredstvo za varstvo človekovih pravic. Z ustavno pritožbo se posameznik lahko varuje zoper posege v katerokoli človekovo pravico (nekatere primerjalne ustavne ureditve – npr. španska in nemška – dajejo to varstvo samo zoper kršitev nekaterih, taksativno naštetih človekovih pravic). Kršitve drugih ustavnih določb (pritožniki se npr. pogosto sklicujejo zlasti na kršitev načel pravne države iz 2. člena) pa niso merilo presoje v postopkih ustavne pritožbe.

28Ustavna pritožba varuje pred kršitvami s posamičnimi akti – pri tem pa, drugače kot nekatere primerjalne ureditve, Ustava ne omejuje teh aktov izrecno na akte državne oblasti. Koliko lahko ustavna pritožba varuje tudi neposredno zoper posege v človekove pravice v razmerjih med subjekti, ki so v pravno prirejenem, neoblastnem razmerju, ostaja v dosedanji judikaturi US še nedorečeno. Nihče tudi še ni zastavil vprašanja, ali 50. člen ZUstS, ki ustavno pritožbo navaja izrecno le kot sredstvo zoper kršitev človekovih pravic s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, morda ne oži obsega varstva, ki ga daje Ustava.