Peter Jambrek, 2002

Zgradba veljavne slovenske ustave je bila v bistvenih potezah določena, oblikovana in pojasnjena že iz leta 1988 objavljenim Gradivom za slovensko ustavo oziroma s Tezami za Ustavo Republike Slovenije.

Že Pisateljska ustava je imela po mnenju njenih avtorjev le dve izvirni nalogi: da ustanovi državo in določi njeno ureditev in da po drugi strani opredeli pravice in svoboščine državljanov v razmerju do te oblasti in njenih organov. Tudi veljavna ustava je glede na svojo materiam constitutionis v celoti ohranila liberalni model, ki je poudarjen tudi oblikovno, saj je njeno besedilo »kratko« in »jasno«, tako da je ohranilo kakovost svojega prvega osnutka. Slovenska ustava torej ureja le najnujnejša razmerja in prepušča čim več manevrskega prostora samoorganizaciji civilne družbe in gospodarske pobude. Po drugi strani daje zakonodajalcu možnosti samostojnega pravnega urejanja, ustavnemu sodišču pa široke meje razlage ustavnega besedila – tudi na podlagi teleološke in evolutivne metode interpretacije.

V desetih letih veljave in uporabe se je slovenska ustava izkazala za trdoživo in prilagodljivo – gotovo tudi zaradi svojega liberalnega koncepta. Doživela je le nekaj drobnih sprememb, ki jih je motivirala evropska integracija države. Namesto spreminjanja in dopolnjevanja ustavnega besedila se vedno bolj uveljavlja avtoritativna razlaga ustavnih določb na podlagi sodnega prava US.

Ustavo v širšem pomenu ustavne ureditve RS opredeljuje celota vseh predpisov ustavnega značaja. Ustrezni ustavnopravni sistem pa ne sestavlja le Ustava, ampak ga tvorijo tudi drugi predpisi (norme, določbe) ustavnega značaja. To so Temeljna ustavna listina – TUL in ustavni zakoni za njeno izvedbo, ki so hierarhično višji predpisi od zakona (OdlUS III, 100, U-I-156/93. Ur. l. 75/94), ustavni zakoni za izvedbo ustave in njenih amandmajev, ki jih ureja 74. člen Ustave, pa tudi drugi morebitni ustavni zakoni, ki bi jih sprejel DZ z drugačnim namenom in drugačno vsebino in bi imeli ustavnopravno naravo (OdlUS V, 42, U-I-332/94 z dne 11. 4. 1996).