Upravni postopki
Urška Prepeluh Magajne, 2011
92Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja lahko zavrnejo razkritje podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (člen 6/1/7 ZDIJZ). Upravne postopke vodijo in v upravnih stvareh odločajo državni upravni organi, drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil (javna podjetja, zavodi, združenja, zbornice, univerze, ustanove, agencije ipd.), kadar izdajajo posamične (individualne in konkretne) upravne akte. Poleg tega se ZUP uporablja tudi v primeru, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov svojih storitev ter v drugih posamičnih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne stvari, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom (člena 3 in 4 ZUP). Vsi ti zavezanci se lahko sklicujejo na varstvo podatkov iz upravnega postopka, predvidenega v členu 6/1/7 ZDIJZ. To izjemo je potrebno razlagati ozko, kajti za razliko od javnosti dela zakonodajne in sodne veje oblasti v Sloveniji javnost dela organov izvršilne veje oblasti nima dolge tradicije. Poleg tega javnost upravnih postopkov ni ustavno zagotovljena človekova pravica, kot je javnost sojenja (člen 24). Kljub temu je temeljni namen prava dostopa do informacij javnega značaja v svetu prav v omogočanju dostopa do informacij v posesti organov izvršilne veje oblasti, saj je le tako mogoče učinkovito izvrševati demokratično kontrolo nad njihovim delom.
93V Sloveniji se upravni postopki vodijo bodisi po določilih splošnega upravnega postopka (ZUP) bodisi po določilih katerega izmed posebnih upravnih postopkov, ki so urejeni s področnimi zakoni (npr. Zakon o davčnem postopku, Carinski zakon, Zakon o azilu, Zakon o inšpekcijskem nadzoru itd.). Določba ZDIJZ je namenjena varstvu podatkov, pridobljenih ali sestavljenih v vseh vrstah upravnih postopkov. Za varstvo teh podatkov je določen tudi pogoj, da bi z njihovim razkritjem nastala škoda za izvedbo določenega postopka (t. i. škodni test). A contrario morajo potem, ko izvedba upravnega postopka ni več ogrožena, javnosti postati dostopni vsi podatki iz konkretnih upravnih postopkov, vključno z odločbami, s sklepi in z zapisniki organa ter z informacijami, ki jih je organ prejel od drugih (npr. dokumenti, vloge, listine in mnenja drugih organov, strank, prič, izvedencev, členi 164–206 ZUP). Ti morajo biti v skladu z ZDIJZ dostopni ne glede na svojo obliko ter ob predpostavki, da bo organ iz dokumentov izločil tiste podatke, katerih razkritje bi predstavljalo kršitev varstva določenih drugih interesov in upravičencu omogočiti delni dostop (člen 7 ZDIJZ). Izjema so le zapisnik o posvetovanju in glasovanju organa ter osnutki odločb, ki niso dostopni nikomur, niti strankam (člen 82/6 ZUP), saj njihovo varstvo narekujejo enaki razlogi kot varstvo zapisnikov o posvetovanju in glasovanju sodišč (supra, rob. št. 89) oziroma varstvo dokumentov v postopku izdelave (infra, rob. št. 97). Stranke in druge osebe, ki izkažejo pravno korist, imajo za varstvo svojih interesov pravico pregledovati dokumente zadeve, na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki ter zahtevati obvestila o poteku postopka (člen 82/1 in 2 ZUP). Vsi preostali upravičenci lahko dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah zahtevajo le v skladu z določbami ZDIJZ (člen 82/3 ZUP) ali z določbami ZUP o javnosti glavne obravnave. V upravnih postopkih je ustna obravnava praviloma neobvezna, vendar če se razpiše, mora biti ta javna (člen 154 ZUP). Javnost je mogoče le izjemoma izključiti z obravnave, ne pa tudi z razglasitve odločbe (člen 155 ZUP).
Literatura k členu:
Dodatna literatura:
American Bar Association – Central European and Eurasian Law Initiative (ABA CEELI), Freedom of Information: A Concept Paper, Washington D.C. 2000;
Article 19, A Model Freedom of Information Law, London 2001;
Article 19, The Public’s Right to Know – Principles on Freedom of Information Legislation, London 1999;
Banisar, Freedom of Information Around the World – A Global Survey of Access to Government Information Laws, dostopen na: http://www.freedominfo.org/documents/global_survey2006.pdf 2006;
Dienes et al., Newsgathering and the Law, Second Edition, USA 1999;
EU Network of Independent Experts on Fundamental Rights, Commentary of the Charter of Fundamental Rights of the European Union, 2006, dostopen na: http://ec.europa.eu/justice/doc_centre/rights/doc_rights_intro_en.htm;
Foerstel, Freedom of Information and the Right to Know – The Origins and Application of the Freedom of Information Act, Connecticut/London 1999;
Frowein/Peukert, Europäische Menschenrechtskonvention, EMRK-Kommentar, Kehl/Arlington 1996;
Harris/O’Boyle/Warbrick, Law of the European Convention on Human Rights, London 1995;
Mendel, Freedom of Information: A Comparative Legal Survey (UNESCO), New Delhi 2003;
Nowak, U.N. Covenant on Civil and Political Rights – CCPR Commentary, Kehl 1993;
Pirc – Musar, Še o noveli ZDIJZ, PP 26, 2005;
Pličanič et al., Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja: s pravom EU in primerjalnopravno prakso, Ljubljana 2005;
Prepeluh, Dostop do informacij javnega značaja v evropskem pravu, s. 329–351 v: IX. Dnevi javnega prava, Portorož 2003;
Prepeluh, Kaj je informacija javnega značaja – Poskus pozitivne opredelitve, PP 8–9, 2004, s. VII–XII;
Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005;
Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja na podlagi EKČP, Revus 4, 2005, s. 115–126;
Sobotta, Transparenz in den Rechtsetzngsverfahren der Europäischen Union – Stand und Perspektiven des Gemeinschaftsrechts unter besonderer Berücksichtigung des Grundrechtes auf Zugang zu Informationen, Baden-Baden 2001;
United States Department of Justice, Freedom of Information Act Guide, dostopen na: http://www.usdoj.gov/oip/foi-act.htm 2002;
van Dijk/van Hoof (ur.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, The Hague 1998;
Villiger, Handbuch der EMRK, Zürich 1999.