Gregor Virant, Lovro Šturm, 2002

8Varstvo lastninske svobode zajema posameznike (fizične osebe) in pravne osebe. Osebe javnega prava načeloma niso varovane, razen če se preko posega v njihovo lastnino posredno posega v premoženjsko svobodo posameznika ali oseb zasebnega prava. V tuji (nemški) ustavnosodni praksi in teoriji se odpira vprašanje, ali ustavno varstvo lastnine zajema tudi lokalne skupnosti. US doslej tega problema še ni obravnavalo. V OdlUS VI, 52, U-I-82/96, Ur. l. 35/97, ko je šlo za obremenitev premoženja občin s pravico brezplačne uporabe s strani upravnih enot, je US rešilo spor z argumentacijo, da je z izpodbijanim zakonom zakonodajalec preoblikoval družbeno lastnino in šele vzpostavil občinsko lastnino, tako da vanjo z zakonom ni posegel. Po mnenju novejše nemške ustavnosodne prakse lokalnih skupnosti ustavno varstvo lastnine ne ščiti, ker poseg v njihovo lastnino ne more ogroziti premoženjske svobode varovanih subjektov (fizičnih in pravnih oseb). Takšno je tudi stališče sodnika Krivica v LM v OdlUS VII, 7, U-I-225/96, Ur. l. 13/98. Lahko pa bi poseg v lastnino lokalnih skupnosti pomenil poseg v jamstvo lokalne samouprave. Takšno je stališče sodnikov Udeta in Jambreka v LM v isti zadevi. Po njunem je treba razlikovati glede na naravo premoženja. Občini bi pripadala pravica do ustavnega varstva zasebne lastnine, kadar gre za lastnino v »zasebnopravni funkciji« (npr. delež občine v profitni gospodarski družbi), ne pa takrat, ko gre za lastnino v »javnopravni funkciji« (npr. lastnina na naravnem javnem dobru ali na javni infrastrukturi. Pač pa po stališču US v novejši zadevi OdlUS X, 108, Up-373/97, Ur. l. 19/2001 tudi v sporih s področja 33. člena pravne osebe javnega prava uživajo ustavnosodno varstvo ustavnih procesnih jamstev.

933. člen varuje tudi tuje fizične in pravne osebe, kolikor Ustava zanje ne postavlja omejitev pridobivanja lastnine (68. člen).