Sebastian Nerad, 2011

37Na podlagi 47. člena ZUstS je US pristojno za presojo zakonov in drugih predpisov, ki v času vložitve zahteve ali pobude ne veljajo več oziroma so med postopkom pred US prenehali veljati ali so bili v izpodbijanem delu spremenjeni ali dopolnjeni. Pogoj je, da niso bile odpravljene posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Presoja US je odvisna od obstoja pravnega interesa pobudnika, pri zahtevi pa mora predlagatelj izkazati pravovarstveno potrebo. Izkazati je torej treba, da bo odločba US imela učinek na pravni položaj pobudnika oziroma (pri zahtevi) na pravni položaj kogarkoli. Kadar US ugotovi protiustavnost zakona, ima ta ugotovitev učinek razveljavitve, pri podzakonskih predpisih pa US samo odloči, ali ima njegova ugotovitev učinek razveljavitve ali odprave. Pravni učinki teh ugotovitvenih odločb so zato takšni, kot jih določajo 43. do 46. člen ZUstS (OdlUS XI, 149, U-I-183/99, Ur. l. 65/02). Ugotovitev protiustavnosti lahko US sprejme tudi v obliki interpretativne odločbe; izrek se glasi, da zakon ni bil v neskladju z Ustavo, če se je razlagal na določen način (OdlUS XII, 76, U-I-61/00, Ur. l. 97/03).

38Pravni učinki, ki jih ima razveljavitev oziroma odprava, so pomembni že pri odločitvi, ali bo US zadevo sprejelo v obravnavo, kajti od vnaprejšnje presoje teh učinkov je odvisno, ali je sploh mogoče odpraviti posledice protiustavnosti ali nezakonitosti predpisa, ki ne velja več. Za ugotovitev z učinkom odprave mora pobudnik tudi izkazati, da so škodljive posledice, ki jih je treba odpraviti, nastale prav njemu. Vendar tudi ko pobudnik izkaže škodljive posledice, US svoji odločbi ne bo dalo učinkov odprave, če oceni, da bi s tem nastale za javni interes še hujše posledice. Pred zaostritvijo prakse, ki je vložitev pobude pogojila s hkratno vložitvijo ustavne pritožbe zoper posamični akt, je moral pobudnik izkazati, da ima še »odprt« sodni postopek, v katerem lahko doseže spremembo svojega pravnega položaja. Zahteva po odprtem sodnem postopku pri pobudniku pa je po drugi strani pri podzakonskih predpisih pomenila, da se je US redkeje odločilo za odpravo predpisa, čeprav bi to tistim, ki niso bili udeleženci postopka pred US, omogočilo, da na podlagi 46. člena ZUstS dosežejo odpravo škodljivih posledic za nazaj.

39Primeri: OdlUS XI, 117, Up-332/98, Ur. l. 39/02: »Uredba o gojenju navadne konoplje je prenehala veljati dne 15. 5. 1999, ko je stopila v veljavo Uredba o pridelavi konoplje (Uradni list RS, št. 36/99). Po določbi 47. člena ZUstS lahko v primeru, če je zakon ali drug predpis prenehal veljati, niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti, US ugotovi, da ni bil v skladu z Ustavo in zakonom. Tej svoji ugotovitvi lahko da učinek odprave ali razveljavitve, odločitev pa je odvisna od tega, na kakšen način je mogoče odpraviti škodljive posledice. Določba Uredbe, ki jo je US presojalo, je predstavljala podlago za izrek sankcije za prekršek. Ker je pritožnik vložil ustavno pritožbo in se s tem zavaroval pred učinki pravnomočnosti odločb, je US odločilo, da ima ugotovljena neskladnost z Ustavo učinek razveljavitve.« OdlUS XI, 210, U-I-218/99, Ur. l. 93/02: »Ker je bila zoper pobudnika, v zvezi z obveznostjo, določeno v izpodbijanih določbah Odloka, vložena tožba za plačilo odškodnine, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno, se je US odločilo, da ugotovitvi o neskladnosti da učinek razveljavitve. Razveljavitev podzakonskega akta namreč po tretjem odstavku 45. člena ZUstS učinkuje tudi tako, da se razveljavljena določba ne more uporabiti za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če o njih do tega dne še ni bilo pravnomočno odločeno.« OdlUS XI, 223, U-I-184/99 z dne 24. 10. 2002: »Pravovarstvena potreba za presojo zakona, ki je med postopkom prenehal veljati, je zato podana le, če zoper pobudnika ali na njegovo iniciativo teče postopek, ki še ni pravnomočno končan in v katerem bo uporabljena izpodbijana določba.« OdlUS XII, 1, U-I-279/00, Ur. l. 11/03: »Glede na 44. člen ZUstS navedeno pomeni, da je pravovarstvena potreba za presojo ne več veljavnega predpisa podana, če je pobudnik stranka v postopku, v katerem bi morala biti izpodbijana določba uporabljena, pa postopek še ni pravnomočno končan, oziroma ima pobudnik v tem postopku še možnost vložiti izredna pravna sredstva oziroma ustavno pritožbo.« OdlUS XIII, 1, U-I-265/00, Ur. l. 10/04: »Po drugem odstavku 45. člena ZUstS US odpravi protiustaven predpis, kadar ugotovi, da je treba odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. V navedenem primeru se je zato US odločilo za odpravo in tako dalo pobudnici možnost, da v skladu s 46. členom ZUstS doseže odpravo zatrjevanih škodljivih posledic.« OdlUS XIV, 25, U-I-274/05, Ur. l. 53/05: »Tej svoji ugotovitvi je dalo učinek razveljavitve navedenega pogoja. Učinek razveljavitve, in ne odprave, je dalo US tej ugotovitvi zato, ker na podlagi tega dela določbe Odloka niso nastale škodljive posledice, ki bi jih bilo treba odpraviti, saj je US začasno zadržalo izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja.« OdlUS XIV, 58, U-I-390/02, Ur. l. 62/05: »Ugotovitev z učinkom razveljavitve na pravni položaj pobudnikov ne more vplivati. Njihov pravni položaj bi se izboljšal le, če bi v zvezi s plačilom pavšalnih prispevkov imeli odprte postopke, ki pa jih niso izkazali. V primeru ugotovitve neskladnosti z Ustavo in zakonom z učinkom odprave mora pobudnik izkazati nastanek škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti, kar je na podlagi 47. člena ZUstS pogoj za presojo predpisov, ki so med postopkom prenehali veljati. Ne glede na morebitne posledice, ki so nastale pobudnikom, US izpodbijanega Sklepa ne bi odpravilo. Ob tehtanju razlogov za tako odločitev na eni strani in posledic take odločitve na drugi strani je ugotovilo, da bi posledice, ki bi zaradi take odločitve nastale, lahko v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja povzročile nepopravljive posledice.«

40Če je bil zakon spremenjen pred vložitvijo pobude ali med postopkom, je treba za ugotovitev pravovarstvene potrebe upoštevati tudi prehodne določbe novega zakona. V zadevi OdlUS XII, 1, U-I-279/00, Ur. l. 11/03 je US ugotovilo, da »ZZVZZ-F ne vsebuje nobene posebne prehodne določbe, ki bi določala, da se postopki, ki so bili ob začetku uveljavitve procesnih določb ZZVZZ-F že začeti po procesnih določbah starega predpisa, po starih določbah tudi končajo. To pa pomeni, da se bodo morale tudi za že začete postopke uporabiti določbe novega predpisa in da zato izpodbijanih določb tudi v pobudnikovih sporih ne bo več mogoče uporabiti. Morebitna ugotovitev neustavnosti teh določb na pobudnika ne bi mogla več učinkovati, zato je bilo treba njegovo pobudo v tem delu zavreči.« Posebno vprašanje je tudi, ali vlagatelj izkazuje pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, če je bil predpis protiustaven zato, ker določenega vprašanja ni urejal, pa bi ga moral (protiustavna pravna praznina). V takih primerih US ne more naložiti zakonodajalcu, naj predpis popravi, ker ta ne velja več. Za tekoče postopke je zato odločanje US smiselno samo, če US v izreku določi tudi način izvršitve svoje odločbe, torej začasno rabo protiustavnega predpisa v še nedokončanih postopkih (OdlUS XIII, 69, U-I-166/03, Ur. l. 128/04). Določitev načina izvršitev pa je nujna zlasti, če pobudnik hkrati vloži tudi ustavno pritožbo. Samo ugoditev ustavni pritožbi namreč ne pomeni izboljšanja njegovega pravnega položaja pri ponovnem odločanju, temveč je treba urediti tudi pravno podlago za novo odločitev.

41Z zaostritvijo razlage pravnega interesa, tako da je treba hkrati s pobudo vložiti tudi ustavno pritožbo, za presojo predpisov, ki  ne veljajo več, ne zadošča, da pobudnik izkaže, da ima odprt sodni postopek, temveč mora, preden se s pobudo obrne na US, izčrpati vsa pravna sredstva in hkrati vložiti ustavno pritožbo. Kljub postopku, ki je še v teku, US prezgodnjo pobudo zavrže iz razloga, ker pobudnik še ne izkazuje pravnega interesa. Enako ravna US, če pobudnik sicer vloži ustavno pritožbo, vendar ne na pravilen način (npr. ne da bi izčrpal vsa pravna sredstva). Takšno stališče je US izrazilo npr. v zadevi U-I-89/09, Up-2349/08 z dne 4. 6. 2009: »Za oceno ustavnosti predpisa, ki je prenehal veljati, mora pobudnik izkazati t. i. pravovarstveno potrebo. Pobudnik je pravovarstveno potrebo utemeljeval z ustavno pritožbo, s katero je izpodbijal v 7. točki izreka navedeno odločitev prvostopenjskega sodišča. Ker pravna sredstva niso izčrpana, je US to ustavno pritožbo zavrglo. To pa pomeni, da morebitna ugoditev njegovi pobudi ne bi privedla do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. Zato je US njegovo pobudo zavrglo.«

42Primeri odločitev VS:

– Sodba VS št. X Ips 812/03 z dne 11. 4. 2007: »Upravičen je naknaden revizijski ugovor, to je sklicevanje na odločbo US št. U-I-356/02 […], s katero je US odločilo, da v zadevah iz 406. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-1), kar je tudi ta zadeva, začnejo teči zamudne obresti z dnem izvršljivosti davčne odločbe. To odločbo US je v skladu s 44. členom [ZUstS] treba upoštevati tudi v tej zadevi, ne glede na to, da je postala s 1. 1. 2007 prvostopna sodba pravnomočna. Zakona oziroma njegovega dela, ki ga je US razveljavilo, se po določbi 44. člena ZUstS ne uporablja v zadevah, ki do izdaje odločbe US niso pravnomočno končane. Dobesedno upoštevanje določbe 44. člena ZUstS bi namreč pomenilo, da bi VS v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi odločalo v nasprotju z ustavo.«

– Sklep VS št. II Ips 1065/07 z dne 31. 1. 2008: »Ker je v času odločanja US Pravilnik o štipendiranju iz leta 1993 zaradi sprejema novega pravilnika že nehal veljati, je US na podlagi 47. člena ZUstS izdalo ugotovitveno odločbo [U-I-10/99] in določilo učinek razveljavitve. […] Ker pa je bila izpodbijana sodba pritožbenega sodišča izdana 9. 12. 1998, se pravi pred izdajo odločbe US, bi bila lahko podlaga za odločitev o zahtevku za vrnitev štipendije. Vendar ne, če o zahtevku odloča sodišče. Pri opravljanju sodniške funkcije so sodniki vezani le na Ustavo in zakon […] . Če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis), saj je vezan le na Ustavo in zakon. […] Tudi pritožbeno sodišče (in še pred njim sodišče prve stopnje) bi torej lahko v tej pravdni zadevi samo ugotavljalo nezakonitost pravilnika, ki štipendistu, ki je prekinil izobraževanje, nalaga vrnitev prejetih štipendij.«

– Sodba VS št. X Ips 723/06 z dne 21. 1. 2009: »V času reševanja zadeve, vendar pred 1. 1. 2007 (nastopom pravnomočnosti zadeve), je US z odločbo št. U-I-356/02 […] odločilo, da je bil ZDavP v neskladju z Ustavo. […] US je v tej odločbi ugotovilo, da ima tudi ugotovitev neskladnosti zakona, ki je med postopkom prenehal veljati, lahko le učinek razveljavitve. […] Po določbi 44. člena [ZUstS] se zakon ali del zakona, ki ga je US razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. […] Navedena odločba US je začela učinkovati, preden je obravnavana zadeva postala pravnomočna (1. 1. 2007), zaradi česar glede na določbo 44. člena ZUstS protiustavne določbe ZDavP ni mogel uporabiti kot pravno podlago pri odločanju o zamudnih obrestih.!