Lovro Šturm, 2011

8OdlUS XI, 245, U-I-5/01, Ur. l. 112/02: »9. Po 62. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, 18/84 in nasl. – ZUN) priglasitev nameravanih del vsebuje opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal; če gre za začasen objekt, tudi datum, do katerega bo ta objekt stal. Če za urejanje prostora pristojni upravni organ ugotovi, da za nameravana dela zadostuje priglasitev ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, izda o tem investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del. Pri tem po 3. členu Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Ur. l. 29/95 – ZPDF) opravljajo upravne enote med drugim upravne naloge, ki so v ZUN določene kot pristojnost občinskih organov. Kar pomeni, da so na podlagi ZPDF in 62. člena ZUN upravne enote pooblaščene v upravnem postopku ugotavljati, ali za priglašena dela zadostuje priglasitev. O tem Upravne enote odločajo na način in po postopku, ki ga predpisuje Zakon, torej med drugim preverijo tudi, ali po občinskem odloku za priglašena dela zadostuje priglasitev. Občina zato zmotno meni, da ima po 62. členu ZUN pooblastilo, da sama natančneje predpiše vsebino vloge za priglasitev del in vsebino vloge za pridobitev urbanistične informacije, na podlagi katere se posamezne posege v prostor uvršča med pomožne objekte pod pogoji, ki jih določa Odlok, saj takšnega pooblastila po citirani določbi ZUN nima.

10. Izpodbijane določbe Odloka o določitvi pomožnih objektov v Občini Škofljica (Ur. l. 95/00) prekoračujejo pooblastilo za normativno urejanje pomožnih objektov iz 51. člena ZUN, ki jih operacionalizira Navodilo o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po Zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje, in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Ur. l. SRS, 27/85). Urbanistična informacija, ki uvršča še posamezen poseg v prostor med pomožne objekte, po vsebini predstavlja dopolnitev Odloka, ki jo je pristojen sprejeti Občinski svet in ne občinska strokovna služba. US zato ni upoštevalo dodatnih pojasnil Občine o morebitnih pomanjkljivostih Navodila, o učinkovitosti in strokovnosti dela upravnih enot ter njenem izvajanju predpisov na drugih področjih, za katera meni, da sodijo v njeno pristojnost. O posameznih posegih v prostor na podlagi ZPDF odloča upravna enota na način in po postopku, ki ga predpisuje 62. člen ZUN, zato Odlok s predpisovanjem dodatnih pogojev v postopku priglasitve del posega v pristojnost države. Ker izpodbijane določbe Odloka presegajo zakonsko pooblastilo za normativno urejanje pomožnih objektov in s svojim urejanjem posegajo v pristojnost države, so v neskladju s 153. členom. Upravna enota na podlagi izpodbijanih določb Odloka ne more ugotoviti, ali za priglašena dela zadostuje priglasitev, tako kot ji to nalaga 62. člen ZUN, zato so te določbe Odloka v neskladju tudi z 2. členom Ustave.«

9OdlUS XV, 20, U-I-325/04, Ur. l. 33/06, Gorenjski glas z dne 31. 3. 2006: »10. Odlok o občinskih cestah v Občini Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, 20/99) v 66. členu ureja vpis v zemljiško knjigo. Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost. Prejšnji lastniki zemljišč, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.

11. US je z U-I-224/00 z dne 9. 5. 2002 (Ur. l. 50/02 in OdlUS XI, 73) že razveljavilo 137. člen Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. 33/95 – ZZK) in 85. člen ZJC, ker bi po njunih določbah država ali občina zaradi dejstva, da je bilo zemljišče uporabljeno za cesto, z vpisom javnega dobra (ceste) v zemljiško knjigo postali lastnici teh zemljišč, čeprav jih pred tem nista pridobili s pravnim poslom ali po zakonito izvedenem razlastitvenem postopku. Tudi po 19. členu ZJC-B kategorizacija javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti sama po sebi ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih.

12. Izpodbijana določba Odloka o cestah je povzela takrat veljavni ureditvi 85. člena ZJC in 137. člena ZZK in hkrati vezala ureditev vpisa v zemljiško knjigo še na veljavnost Odloka o cestah. Izpodbijana ureditev je zato v neskladju s tretjim odst. 153. člena po kateri morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.«

10OdlUS XV, 75, U-I-286/04, Ur. l. 120/06, Uradni vestnik Občine Domžale, 18/06, Medobčinski uradni vestnik štajerske in koroške regije, 28/06, Uradni vestnik Občine Lukovica, 13/06: »21. US je v tej odločbi že presodilo, da je četrti odst. 218. b člena ZGO-1 dopuščal različne razlage glede komunalne opremljenosti nezazidanih stavbnih zemljišč (zemljiških parcel), urejenih z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, od nezazidanih stavbnih zemljišč (zemljiških parcel), urejenih z občinskim prostorskim redom. US je zato iz pravnega reda izločilo razlage citirane določbe ZGO-1, ki so bile v neskladju z Ustavo (1. točka izreka).

22. Odloki v izpodbijanih delih temeljijo na neustavni razlagi četrtega odst. 218. b člena ZGO-1. V teh delih so zato odloki v neskladju s tretjim odst. 153. člena Ustave, kolikor ne upoštevajo, da se od nezazidanih stavbnih zemljišč (zemljiščih parcel) plačuje nadomestilo le, če ima vsako od njih zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, če ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

23. US je zato izpodbijane odloke v tem delu razveljavilo. US je odloke v tem delu razveljavilo in ne odpravilo, kot so predlagali pobudniki. Pri odločitvi je upoštevalo, da ti niso izkazali škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti. …«

11OdlUS XVI, 8, U-I-53/05, Ur. l. 11/2007: »5. US je v U-I-286/04 z dne 26. 10. 2006 (Ur. l. 120/06) že ocenilo, da je četrti odst. 218. b člena ZGO-1 v praksi omogočal različne razlage pojma komunalne opremljenosti nezazidanih stavbnih zemljišč (zemljiških parcel), urejenih z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, od nezazidanih stavbnih zemljišč (zemljiških parcel), urejenih z občinskim prostorskim redom. Občine so namreč menile, da je zakonskemu pogoju komunalne opremljenosti nezazidanih stavbnih zemljišč (zemljiških parcel) zadoščeno že, če se ta nahajajo na komunalno opremljenem območju prostorskega urejanja. Tudi v obravnavanem primeru Občina Lenart meni, da pobudnik plačuje nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča, načrtovana z izvedbenim prostorskim načrtom, ki se po 2. točki tretjega odstavka 218. d člena ZGO-1 štejejo za zemljišča na območju, urejenem z občinskim lokacijskim načrtom. Po njenem stališču to pomeni, da gre za nezazidana stavbna zemljišča, ki so na komunalno opremljenem območju in po Zakonu je zanje predvideno plačilo nadomestila.

6. V citirani odločbi je US že presodilo, da četrti odst. 218. b člena ZGO-1, če se nanaša na zemljiške parcele z območij, za katere je sprejet državni ali občinski lokacijski načrt, ni v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, da se tudi zanje plačuje nadomestilo le, če imajo dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, če ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. S tem je US iz pravnega reda izločilo razlage citirane določbe ZGO-1, ki so bile v neskladju z Ustavo.

7. Izpodbijani del 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Lenart (Ur. l. 65/99 in 5/04) določa merila za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Temelji na neustavni razlagi četrtega odst. 218. b člena ZGO-1, zato je v tem delu v neskladju s tretjim odst. 153. člena, če ne upošteva, da se od nezazidanih stavbnih zemljišč oziroma zemljiških parcel plačuje nadomestilo le, če ima vsaka od njih zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanjo možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, če ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

8. US je zato izpodbijani del 13. člena Odloka razveljavilo. Pri odločitvi je upoštevalo, da pobudnik odprave ni predlagal niti ni izkazal škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti. Ker je US ta del 13. člena Odloka razveljavilo že iz navedenega razloga, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnika. Razveljavitev pomeni, da se na podlagi 13. člena Odloka nadomestilo od nezazidanih stavbnih zemljišč, ki niso komunalno opremljena tako, kot to na podlagi odločbe US U-I-286/04 nalaga četrti odst. 218. b člena ZGO-1, ne odmerja.«

12OdlUS XVIII, 48, U-I-98/09, Ur. l. 94/2009: »6. V okviru urejanja lokalnih javnih zadev ima občina pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna razmerja. Načelo zakonitosti delovanja občine na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v neskladju z zakoni (tretji odst. 153. člena). Pravnih razmerij torej ne smejo urejati v nasprotju z zakonskimi določbami. V primeru, da zakonodajalec opredeli okvir pooblastila za normativno urejanje, pa ne smejo preseči tega pooblastila. Takšno stališče je US sprejelo že v U-I-348/96 z dne 27. 2. 1997 (Ur. l. 17/97 in OdlUS VI, 25).«