Peter Jambrek, 2002

Ugotovitev, da Ustava izhaja iz Temeljne ustavne listine – TUL (ki jo je Skupščina RS razglasila 25. 6. 1991 in je bila objavljena v Ur. l. RS 1–4/91 dne 25. 6. 1991), pomeni, da je to ustava samostojne in neodvisne države. Ker je TUL edini v preambuli izrečno navedeni pravni izvor nove ustave, je s tem ustavno priznana diskontinuiteta med ustavnim redom suverene slovenske države, ki je postala novi subjekt mednarodnega prava, in ustavnim redom Socialistične federativne republike Jugoslavije, katere zvezna enota je bila tudi Slovenija. TUL se v tem pogledu v preambuli sklicuje na dejstvo, da je bila Slovenija država že po bivši ustavni ureditvi in na državotvorno voljo, ki je bila izražena na plebiscitu dne 23. decembra 1990. Skupščina RS je TUL razglasila tudi v skladu s 4. členom Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. l. 44/90 z dne 6. 2. 1990), ki ureja, da na plebiscitu sprejeta odločitev, da RS postane samostojna in neodvisna država, zavezuje Skupščino RS, da sprejme v šestih mesecih od dneva razglasitve odločitve ustavne in druge akte in ukrepe, ki so potrebni, da RS prevzame izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ.

Diskontinuiteta med obema ustavnima ureditvama obstaja tudi glede na notranjo zgradbo slovenske države, kakor jo konstituira nova ustava v primerjavi z ustavno ureditvijo SFRJ. TUL v preambuli ugotavlja, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država, da se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in da ne omogoča rešitve politične in nacionalne krize. Po drugi strani pa TUL v normativnem delu določa, da RS zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na svojem ozemlju brez sleherne diskriminacije, skladno s svojo ustavo in veljavnimi mednarodnimi pogodbami. US je v številnih sodbah podrobno analiziralo in ocenilo različne vidike kršenja človekovih pravic, načela pravne države in načela prepovedi diskriminacije v bivšem nedemokratičnem sistemu. Sistematični pregled teh ustavnosodnih argumentov je predstavljen v uvodni knjigi pričujočega komentarja (glej Dovžan/Tekavec).

TUL je bila razglašena tudi v skladu z amandmaji LXVIII, LXXII in XCIX k ustavi bivše Republike Slovenije (Ur. l. SRS 7-44/74 z dne 28. 2. 1974). Tako kot poznejša ustava je bila tudi TUL sprejeta in razglašena na podlagi ustavnorevizijskega postopka in ustreznih pristojnosti Skupščine RS, kakor ga je urejala ustava iz leta 1974, dopolnjena z navedenimi amandmaji. Skupščina RS, ki je sprejela TUL, s tem ni uveljavila le načela kontinuitete ustavodajnega postopka, ampak je spoštovala tudi ustavni temelj lastne izvolitve in pristojnosti: Amandma LXVIII (sprejet in razglašen 27. 9. 1989, objavljen v Ur. l. RS 32/89 z dne 2. 10. 1989) določa, inter alia, da Skupščina SRS ureja vprašanja in postopke v zvezi z uresničevanjem pravice do samoodločbe, amandma LXXII (sprejet in razglašen kot supra), da vsi trije zbori Skupščine SRS urejajo na skupni seji, inter alia, vprašanja in postopke v zvezi z uresničevanjem pravice do samoodločbe, amandma XCIX (sprejet in razglašen 20. 2. 1991, objavljen v Ur. l. RS 7/91 z dne 22. 2. 1991) pa, inter alia, uveljavlja nove pristojnosti Skupščine RS – urejanja odnosov RS z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami v skladu z mednarodnim pravom in z mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila SFRJ in urejanja odnosov z drugimi republikami v SFRJ in z organi SFRJ v okviru predpisov, ki se uporabljajo v RS v skladu z ustavnim amandmajem XCVI k ustavi RS.

TUL skupaj z Ustavnim zakonom za njeno izvedbo – UZITUL (sprejetim, razglašenim in objavljenim 25. 6. 1991, v Ur. l. RS 1-6/91-I z dne 25. 6. 1991) ter dopolnjenim z Ustavnim zakonom o dopolnitvah UZITUL pomeni ustavno uveljavitev, razglasitev ter izvedbo osamosvojitve Slovenije v neodvisno in suvereno državo. Določbe same TUL pa so uredile: razglasitev RS za samostojno in neodvisno državo, razveljavitev ustave SFRJ, prevzem vseh pravic in pristojnosti, ki so bile prenesene na organe SFRJ, določitev državnih meja RS in zagotovitev varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju RS ter italijanski in madžarski narodni skupnosti v RS brez sleherne diskriminacije.