Franc Testen, 2002

1Podobno kot večina evropskih sistemov, določa Ustava liho število sodnikov US. To preprečuje zadrege z neodločenimi izidi glasovanja. V državah, ki imajo sodo število sodnikov (npr. Andora, Avstrija, Belgija, Nemčija, Slovaška, Španija), različno rešujejo problem neodločenega izida glasovanja. Ponekod (npr. v Španiji) pripada v takšnem primeru odločilni glas predsedniku. Drugod (npr. v Nemčiji in na Slovaškem) pomeni neodločen izid zavrnitev vloge. Takšno ureditev podpira načelo sodniške zadržanosti v razmerju do zakonodajalca: brez prepričljive(jše) večine sodna veja ne more poseči v zakonodajalčevo odločitev. Uvedbo sodega števila sodnikov in rešitev, da v primeru neodločenega izida velja, da je bila vloga zavrnjena, predlagajo nekateri teoretiki tudi za slovensko US. Razveljavitev predpisa z enim glasom večine (sedaj dokaj pogosti izid 5:4) tako ne bi bila več mogoča: za to bi bila ob sodem številu sodnikov (npr. 10) potrebna večina vsaj dveh glasov (npr. 6:4). Tudi pri glasovanju slovenskega US in drugih sodišč z lihim številom sodnikov pa lahko pride do neodločenega izida. To se lahko zgodi v primeru nepopolne zasedbe sodniških mest ali zaradi izločitve posameznih sodnikov. Nekatere primerjalne ureditve rešujejo ta problem z institutom nadomestnega sodnika. Po slovenski ureditvi neodločen izid glasovanja pomeni, da nobena odločitev ni bila sprejeta. Dokler se ne izpopolni personalna zasedba oziroma dokler ni pripravljena odločitev, ki jo lahko podpre vsaj pet sodnikov, ostaja zadeva nerešena.

2V primerljivih ureditvah ima največ sodnikov rusko Ustavno sodišče (devetnajst), najmanj pa sodišče Andore (štiri). Slovensko US z devetimi ustavnimi sodniki sodi po obsegu nekako v povprečje. Posebej je treba opozoriti, da večje število sodnikov ni zagotovilo za hitrejše in učinkovitejše delo sodišča. Prej nasprotno: s povečanjem števila sodnikov je treba pričakovati, da bo sprejemanje odločitev na plenarnih sejah (to pa so vse odločitve o ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov) zahtevalo še več časa. Povečanje števila sodnikov lahko poveča učinkovitost dela sodišča le, če se odločanje prenese na več senatov (primer Nemčije). Odločanje v senatih pa lahko ogrozi enotnost in konsistentnost ustavnosodne prakse.