Jadranka Sovdat, 2002

21Splošna pravna načela, ki jih priznavajo civilizirani narodi, lahko uvrstimo v pojem »splošnoveljavna načela mednarodnega prava«. Tako sklepamo iz tega, da jih 38. člen Statuta Meddržavnega sodišča v Haagu izrecno uvršča med pravne vire mednarodnega prava, ki jih uporablja to sodišče. Tudi Brownlie (s. 19) jih uvršča med »splošna načela mednarodnega prava« (glej še Andrassy, s. 19–20; drugače Krivic, s. 56 in v odklonilnem LM k OdlUS III, 33, U-I-6/93, Ur. l. 23/94). Če ta pravna načela sodijo me osrednje formalne vire mednarodnega prava (Pavčnik, s. 433), ni videti razloga za trditev, da je pojem, ki ga je uporabil ustavodajalec, tako različen od pojma iz 38. člena Statuta, da prvi izključuje vsebino drugega.

22US se je na navedena načela oprlo v več odločitvah. Najprej v primeru, ko je presojalo skladnost Uredbe o vojaških sodiščih iz leta 1944 s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času njene veljavnosti priznavali civilizirani narodi (OdlUS III, 33, U-I-6/93, Ur. l. 23/94, tč. 4; enako tudi OdlUS V, 31, U-I-67/94, Ur. l. 24/96; OdlUS VII, 195, U-I-247/96, Ur. l. 76/98; OdlUS VII, 176, U-I-248/96, Ur. l. 76/98). Kot takšnega je štelo načelo zakonitosti v kazenskem pravu (nullum crimen, nulla poena sine lege praevia). V drugi zadevi, ko je presojalo določbo Zakona o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije iz leta 1945 (OdlUS VII, 47, U-I-249/96, Ur. l. 29/98, tč. 22), pa se je oprlo na temeljno načelo poštenega sojenja. Kot neskladno z njim je štelo zakonsko določbo, na podlagi katere je bilo mogoče posameznika zunaj kazenskega postopka in ne glede na vojno udejstvovanje proglasiti za vojnega zločinca ter mu odvzeti življenje in premoženje.