Splošno: Ustavni temelj pravice do dedovanja
Karel Zupančič, 2011
35V RS je pravica do dedovanja zagotovljena z Ustavo. Ustava jo zagotavlja poleg pravice do (zasebne) lastnine. Obe pravici sta v tako tesni zvezi (v teoriji se govori o akcesornosti dedovanja glede na lastnino, glej npr. Ebenroth, Erbrecht, 1992, s. 25.), da je ustavnopravno jamstvo obeh določeno v istem predpisu (33. člen).
Iz temeljne ustavne pravice do dedovanja izhaja za posameznika pravica, da svobodno razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti (svoboda testiranja), za njegovega (dedno) pravnega naslednika pa pravica, da to premoženje mortis causa pridobi. Tako je splošno mnenje tudi v nemški pravni znanosti in judikaturi. Obe pravici izvajajo iz čl. 14/1 nemške ustave (Grundgesetz, GG), ki ima enako besedilo kot člen 33 člen slovenske Ustave; (glej npr. Brox/Walker, Erbrecht, 2007, s. 17). Tako kot lahko posameznik za življenja v načelu po svoji volji urejuje in oblikuje svoja pravna razmerja z drugimi pravnimi subjekti, lahko z razpolaganjem za primer smrti v načelu svobodno določi, na katero osebo (osebe) bo prešlo njegovo premoženje ob smrti. Svoboda testiranja je sestavni del zasebne avtonomije volje, ki velja v civilnem pravu. V nemški ustavni ureditvi je zasebna avtonomija zagotovljena v okviru splošne osebnostne pravice: svobodnega razvoja osebnosti (čl. 2/1 GG). Glej Lange– Kuchinke, Lehrbuch des Erbrechts, 1995, s. 27.
36US je v OdlUS XVII, 91, Up-1734/07, U-I-149/07, Ur. l. 113/08 razložilo: »Iz človekove pravice do dedovanja iz 33. člena izhaja za dediča pravica, da pridobi premoženje mortis causa, za zapustnika pa pravica do svobodnega oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja). Vendar ta svoboda ni neomejena. Po drugem odstavku 67. člena zakon določa način in pogoje dedovanja. Zakonodajalcu s tem ni dana možnost omejevanja človekove pravice, temveč po drugem odstavku 15. člena le možnost (in hkrati dolžnost) predpisati način njenega uresničevanja. Tako zakonodajalec ne sme pogojev za dedovanje določati arbitrarno, brez razumnih razlogov in mimo namena, s katerim mu je ustavno pooblastilo dano. Znotraj teh omejitev pa je polje njegovega prostega odločanja (sklep OdlUS IX, 146, U-I-86/97 z dne 1. 6. 2000). Glede na tesno povezanost lastninske pravice in pravice do dedovanja v 33. členu je tudi pri določanju načina in pogojev dedovanja z zakonom po 67. členu treba upoštevati, da je dedovanje, zlasti oporočno dedovanje, izraz lastnikove pravice, da razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti (OdlUS VI, 124, U-I-123/94 z dne 9. 10. 1997).« (tč. 13 obrazložitve).
37Posebno vprašanje je, ali je tudi nujni delež – del zapuščine, ki gre po zakonu bližnjim zakonitim dedičem zapustnika – zagotovljen z ustavo (kot pravica dediča, da pridobi premoženje mortis causa v skladu s 33. členom). O tem, zlasti v nemški literaturi zelo diskutiranem vprašanju (del teorije odgovarja nikalno), je nemško Zvezno ustavno sodišče sprejelo stališče, da gre zapustnikovim otrokom v skladu z ustavo del udeležbe na zapuščini. Popolna odprava nujnega deleža (v nemškem pravu: dolžnega deleža: Pflichtteil) zato ne pride v poštev (BVerfG, 19. 4. 2005, NJW 2005, s. 1561; gl. tudi Langenfeld G., ZEV 2007/10, s. 456). Slednje stališče velja sprejeti tudi v našem pravu. Zakonska ureditev nujnega deleža zagotavlja po eni sani bližnjim svojcem zapustnika določeno udeležbo na premoženju zapustnika, po drugi sani pa omogoča zapustniku gibalni prostor za uresničenje svobode testiranja. Menim, da je po našem pravu ta prostor preskopo odmerjen; svoboda testiranja zapustnika je premočno omejena (gl. dopolnitev komentarja k členu 67/2).
Literatura k členu:
Dodatna literatura (pravica do dedovanja):
Breznik et al., Zakon o denacionalizaciji s komentarjem, 2. dop. izd., Ljubljana, 2000;
Brox/Walker, Erbrecht, 22. izd., Köln 2007;
Crnić et al., Novo nasljednopravno uređenje, Zagreb 2003;
Ebenroth, Erbrecht, München 1992; Finžgar, Dedno pravo Jugoslavije, Ljubljana 1962;
Gavella, Nasljedno pravo, Zagreb 1990;
Hatapka, Perspectives for Judicial Cooperation in Family Matters, v: Current Developments in European Family Law and Law of Succession, Trier 2006;
Jelačin, Dedovanje denacionaliziranega premoženja, PP 4, 1999, s. 13, 14;
Juhart et al., Stvarno pravo, Ljubljana 2007;
Kerridge/Parry/Clark, The Law of Succession, Eleventh Edition, London 2002;
Sladič, O problematiki osebnega stečaja in stečaja zapuščine, PP 26, 2008, s. VIII; Kežmah, Stečaj zapuščine in odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove, PiD 6–7, 2008, s. 1536–1547;
Končina Peternel, Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, PiD 6–7, 2008, s. 1548–1559;
Končina Peternel, Osebna sposobnost fizične osebe v civilnem pravu, PiD 6–7, 2003, s. 1759 in nasl.;
Kreč/Pavić, Komentar zakona o nasleđivanju, Zagreb 1964;
Lange-Kuchinke/Kurt, Lehrbuch des Erbrechts, 4. izd., München 1995;
Langenfeld., In der Testamentgestaltung lebt das Erbrecht, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 10, 2007, s. 453–458;
Lehmann – Schulz, ZEV-Report, Zivilrecht, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 7, 2009, s. 337;
Leipold, v: Münchener Kommentar zum BGB, Band 9, Erbrecht, §§ 1922–2385, izd. 2004, s. 10, 11;
Malaurie, Les successions, les libéralités, Paris 2004;
Münchener Kommentar zum Bürgerlichen Gesetzbuch, Band 9, Erbrecht, §§ 1922–2385 (Red. Schlichting), München 2004;
Otte, 10 Jahre ZEV: Die Entwicklung des Erbrechts von 1994 bis 2003, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 2004/1, s. 9–13;
Otte, v: von Staudingers Kommentar zum BGB, 5. knjiga, Erbrecht; Einleitung: §§ 1922–1966, Berlin 2000, s. 23;
Otte, 10 Jahre ZEV: Die Entwicklung des Erbrechts von 1994 bis 2003, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 2004/1, s. 9–13;
Ozimek, Prenos dela pristojnosti v zapuščinskem postopku na notarje (kritična analiza slovenskega predloga), v: VI. dnevi Civilnega prava, Portorož 2008, s. 72–79;
Pintens, Harmonisierung im europäischen Familien- und Erbrecht, FamRZ (Zeitschrift für das gesamte Familienrecht) 2005/19, s. 1598–1603;
Požun, Krog dedičev denacionaliziranega premoženja, PP 4, 1998, s. 10, 11;
Rijavec, Dedovanje, Procesna ureditev, Ljubljana 1999;
Rijavec, Urejanje dednih zadev – prenos pristojnosti na notarje, PP 13, 2000, s. I–VII;
Rozman, Prenos dela pristojnosti v zapuščinskem postopku na notarje, v: VI. dnevi civilnega prava, Portorož 2008, s. 66–71;
Rummel, Kommentar zum Allgemeinen bürgerlichen Gesetzbuch, Manz, Dunaj 1990;
Sladič, O problematiki osebnega stečaja in stečaja zapuščine, PP 26, 2008, priloga s. VIII;
Staudingers Kommentar zum Bürgerlichen Gesetzbuch, Fünfter Buch, Erbrecht, Einleitung: §§ 1922–1966, Neubearbeitung (Red. Otte), Berlin 2002;
Šinkovec/Tratar, Veliki komentar zakona o dedovanju s sodno prakso, Primath 2005;
Šturm (ur.), Komentar Ustave RS, Ljubljana 2002;
Tičar Bešter, Centralni register oporok, PiD 6–7, 2008, s. 1560–1576;
Ude, Uvodna pojasnila, v: Zakon o denacionalizaciji, 2. izd., Ljubljana 1992;
Vedriš/Klarić., Građansko pravo, Zagreb 2004;
Wedam Lukić/Polajnar Pavčnik, Nepravdni postopek, zakon s komentarjem, Ljubljana 1989;
Zupančič, K./Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, 3. sprem. in dop. izdaja, Ljubljana 2009;
Zupančič, K/Žnidaršič, Zapuščina brez dedičev, PP 24, 2005, s. 16–18;
Zupančič, K., Člen 81 ZDen in pravila o razlagi oporoke, PP 28, 1993, s. 9 in sl.;
Zupančič, K., Dedno pravo, 2. izd., Ljubljana 1991; Zupančič, K., Dedovanje podjetniškega premoženja, Ljubljana 2006;
Zupančič, K., Dedovanje, z uvodnimi pojasnili, 8. sprem. in dop. izdaja, Ljubljana 2005;
Zupančič, K., Fidejkomisarična substitucija, PP 10. 2004, s. 9–11;
Zupančič, K., Omejitev svobode testiranja z ustanovo nujnega deleža, PP 19, 2003, s. I–IV;
Zupančič, K., Posebno vprašanje v zvezi s krogom dedičev denacionaliziranega premoženja, PP 21, 1998, s. 10, 11;
Žejn, Dedovanje po preminulem članu agrarne skupnosti, PP 28, 2009, s. 18;
Žejn, Dedovanje premoženja članov agrarnih skupnosti, mag. delo na Pravni fakulteti v Ljubljani, 2009;
Žnidaršič Skubic et al., Reforma dednega prava, upoštevaje novejše evropske trende, Inštitut za primerjalno pravo, Pravna fakulteta, Ljubljana 2005;
Žnidaršič Skubic, Dedna pogodba, ZZR 65, 2005, s. 371–393;
Žnidaršič Skubic, Dedovanje istospolnih partnerjev, PP 27, 2007, s. 15–16;
Žnidaršič Skubic, Dedovanje v istospolni partnerski skupnosti, PiD 6–7, 2008, s. 1526–1535