Barbara Kresal, 2011

31Prva izdaja KURS glede načela socialne države zadeva vse bistveno, treba pa jo je dopolniti (v odstavku 110) s prikazom razvoja na mednarodni ravni in na ravni EU in s poudarkom na pomenu Evropske socialne listine in pripadajoče prakse Evropskega odbora za socialne pravice pri interpretaciji posameznih temeljnih socialnih pravic, izpeljanih iz načela socialne države.

32V okviru Mednarodne organizacije dela je bila leta 2008 sprejeta Deklaracija MOD o socialni pravičnosti za pošteno globalizacijo, ki kot štiri glavne cilje poudarja: spodbujanje zaposlovanja; razvijanje in širjenje ukrepov socialne zaščite – socialne varnosti in delovnopravnega varstva –, ki so vzdržni in prilagojeni nacionalnim razmeram; spodbujanje socialnega dialoga in tripartizma; spoštovanje temeljnih pravic na področju dela. OZN pa je 20. februar razglasila za svetovni dan socialne pravičnosti.

33Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe s 1. 12. 2009, ki daje Listini EU o temeljnih pravicah enako pravno veljavnost, kot jo imata ustanovitveni pogodbi, so bile temeljne socialne pravice (skupaj z drugimi človekovimi pravicami, upoštevajoč njihovo nedeljivo naravo) tudi formalnopravno vključene v pravni red EU na ravni primarnega prava, ki ima hierarhično najvišjo pravno moč in pomeni temelj celotnega pravnega reda EU. Pričakovati je nadaljnji razvoj sodne prakse SEU v smislu utemeljevanja odločitev tudi s sklicevanjem na temeljne pravice, med njimi tudi na  temeljne socialne pravice (iz leta 1980 je zadeva Testa in drugi, C-41/79, sodba z dne 19. 6. 1980), v katerem se je sodišče pri vprašanju upravičenosti do nadomestila za brezposelnost sklicevalo na pravico do lastnine kot temeljno pravico; iz novejšega obdobja je omeniti zlasti aktualni zadevi Laval (C-341/05, sodba z dne 18. 12. 2007) in Viking (C-438/05, sodba z dne 11. 12. 2007), v katerih je sodišče poudarilo, da je pravica do stavke oziroma sindikalna svoboda temeljna pravica, ki jo kot tako varuje tudi pravo EU).

34Pri ustavnosodni presoji, ki se nanaša na temeljne socialne pravice, je poleg prakse ESČP (kolikor se nanaša na to področje, saj EKČP vsebuje zlasti državljanske in politične pravice) bistvena praksa nadzornih organov MOD glede konvencij s področja dela in socialne varnosti, ki zavezujejo Slovenijo (www.ilo.org), in zlasti tudi praksa Evropskega odbora za socialne pravice (EOSP) v zvezi z izvajanjem in spoštovanjem Evropske socialne listine (ESL), ki je za Slovenijo glede določb, ki jih je prevzela, obvezujoča (baza sodne prakse EOSP na http://hudoc.esc.coe.int/esc2008/quety.asp?language=eng), (pregled sodne prakse EOSP po členih na http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/socialcharter/Digest/DigestIndex_en.asp) . Splošen izraz ESL pokriva tako prvotno Listino iz 1961 in vse njene poznejše spremembe in dopolnitve ter protokole ter tudi Evropsko socialno listino (spremenjeno) iz leta 1996 (MESL), ki zavezuje Slovenijo. Ta določa 31 temeljnih socialnih pravic v zvezi z naslednjimi področji: nastanitev, zdravje, izobraževanje, zaposlovanje in delo, pravna in socialna zaščita, gibanje oseb, prepoved diskriminacije in enako obravnavanje. Končar (2010, s. 157) pravi: »Odbor analizira pravice, ki so priznane z  listino, pojasnjuje njihovo vsebino, pri čemer, če je to potrebno ali ustrezno, upošteva interpretacije drugih mednarodnih pravnih instrumentov s področja človekovih pravic in podrobneje opredeljuje obveznosti, ki za države pogodbenice izhajajo iz listine. Delovanje odbora je pravne narave in čeprav ni sodni organ v ožjem pomenu besede, vendarle njegove sklepe označujejo z izrazom ‘sodna praksa’.« EOSP označujejo kot kvazi sodni organ in kot tak s svojo prakso in stališči glede posameznih pravic iz ESL pomembno krepi iztožljivost temeljnih socialnih pravic.