Renata Zagradišnik, 2011

9Omejitve svobodne gospodarske pobude so dopustne že po Ustavi, saj lahko zakonodajalec na podlagi drugega stavka drugega odstavka 74. člena pravico omeji, če to zahteva javna korist. Iz dosedanje ustavnosodne presoje izhaja, da zakonodajalčeva svoboda pri omejevanju ni absolutna in neomejena. Tudi v tem primeru ga veže splošno načelo sorazmernosti. Novejša praksa pa kaže na to, da se v primeru posega v 74. člen ne opravi presoja z vidika načela sorazmernosti v celoti, tj. ne presoja se: ali je poseg sploh nujen (potreben), ali je primeren in ali je sorazmeren v ožjem smislu (OdlUS XII, 86, U-I-18/02, Ur. l. 18/03), temveč le po delnem testu sorazmernosti. Ta obsega le sorazmernost v ožjem smislu. Ustava namreč sama določa, kdaj je poseg dopusten, tj. ko gre za varstvo javne koristi. US pa nato preizkusi le, ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale (OdlUS XII, 86, U-I-18/02, Ur. l. 18/03).

10Javna korist kot temelj za omejevanje podjetniške svobode ni enoten pojem, temveč je njena opredelitev odvisna od narave in namena posamezne gospodarske dejavnosti (OdlUS XII, 45, U-II-2/03, Ur. l. 52/03). Zato so vsebina in meje javne koristi razvidne iz zakonske ureditve posameznega področja. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da javna korist zajema varstvo zdravja in življenja ljudi (U-I-36/03 z dne 9. 5. 2005), varstvo narave (U-I-266/01 z dne 4. 12. 2003), varstvo potrošnikov (OdlUS XIV, 73, U-I-293/04., Ur. l. 93/05), varstvo zaposlenih, in še posebej invalidov (U-I-36/06 z dne 5. 2. 2009, Ur. l. 14/09), gospodarjenje in izkoriščanje naravnih virov (OdlUS XV, 78, U-I-98/04, Ur. l. 120/06) in podobno. Javna korist pa lahko zajema tudi varstvo posebne skupine ljudi, ki se je v določenem položaju znašla zaradi specifičnih gospodarskih razmer. Takšna skupina so na primer manjšinski delničarji, ki so to postali zaradi postopka lastninskega preoblikovanja, v katerem so lastniške certifikate zamenjali za delnice pooblaščenih investicijskih družb (OdlUS XVII, 73, U-I-66/08, Ur. l. 121/08).

11Svobodna gospodarska pobuda pa je lahko omejena tudi zaradi varstva pravic drugih po tretjem odstavku 15. člena. Tako na primer pravica do popravka, ki jo varuje 40. člen poleg svobode izražanja (39. člen) omejuje tudi pravico lastnikov in izdajateljev medijev do svobodne gospodarske pobude (U-I-95/09, Up-419/09 z dne 21. 10. 2010, Ur. l. 90/10). Pri zakonskem opredeljevanju vsebine in obsega pravice mora zakonodajalec opraviti tehtanje pravic in interesov, ki prihajajo v kolizijo.