Franc Testen, 2002

19Peta alinea z vključitvijo pristojnosti za presojo splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil dovolj jasno izključuje od ustavnosodne presoje zasebnopravne splošne akte. US pa je doslej pojem javnega pooblastila razlagalo ozko: ne le kot točko razlikovanja z zasebnopravnimi splošnimi akti, marveč kot oženje pristojnosti za presojo javnopravnih splošnih aktov. Pristojno je le za presojo tistih javnopravnih splošnih aktov, ki so bili izdani za izvrševanje posamičnih oblastnih, ne tudi “storitvenih” upravnih opravil. Pri tem je kot enega od kriterijev dosledno upoštevalo tudi, ali gre za pooblastilo, dano z zakonom (2. odst. 121. člena). Tako je npr. odločilo, da ne gre za splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil v zadevi OdlUS I, 15, U-I-13/91 z dne 12. 3. 1992 glede statutarnega sklepa sveta RTVS o pogojih za zasedbo vodstvenih delovnih mest; v zadevi OdlUS II, 90, U-I-106/92 z dne 7. 19. 1993 glede poslovnika o volitvah predstavnikov zavoda v svet zavoda Klinični center Ljubljana in v zadevi OdlUS VIII, 16, U-I-120/97 z dne 21. 1. 1999 glede Pravil notranjega odkupa delnic v postopku lastninskega preoblikovanja. Zanimivo je tudi stališče v sklepu OdlUS VIII, 52, U-I-37/99 z dne 5. 3. 1999, da US ni pristojno za presojo Pravilnika o postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici, ker njegova uporaba temelji na dogovoru strank: s tem dogovorom so določbe pravilnika postale pogodbena določila.

20V številnih zadevah, kjer je sodišče zaradi takšne ozke razlage pojma javno pooblastilo zavračalo pobude, češ da ni pristojno, je sodnik Krivic dajal LM, kjer se je zavzemal za to, naj se pojem splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil razlaga kot splošni akti oseb javnega prava. V pristojnost US bi bili tako vključeni vsi javnopravni splošni akti.

21Merilo presoje pri podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil so vsi hierarhično nadrejeni predpisi: Ustava, mednarodne pogodbe in zakoni. Pri presoji splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, pa je treba opozoriti na posebnost pri merilu presoje. Ti akti morajo biti po določbi pete alinee tudi v skladu z (drugimi) podzakonskimi predpisi. Za takšno hierarhično razmerje – drugače kot glede hierarhije drugih predpisov, navedenih v prvih štirih alineah – ni najti podlage v nobeni drugi ustavni določbi. Takšno hierarhijo je torej vzpostavila šele navedena pristojnostna določba pete alinee.