Franc Grad, 2011

20Posredne volitve v DS so bistveno drugačne od neposrednih volitev v DZ, zato so posebej urejene, in sicer v ZDSve. Nekatera vprašanja, zlasti tehnične pa tudi organizacijske narave, pa so vendarle zelo podobna tistim v DZ, zato jih ZDSve posebej ne ureja, temveč se sklicuje na ustrezno ureditev pri volitvah v DZ, torej na ZVDZ.

21Po ZDSve je temeljno načelo vseh volilnih postopkov za predstavnike vseh interesnih skupin, da volitve opravijo volilna telesa. Ta pa so različno oblikovana. Kadar se člani DS volijo v posamezni interesni organizaciji (npr. zbornici, društvu in podobno), ker na tem interesnem področju ni drugih takih organizacij, tvorijo volilno telo člani predstavniškega organa interesne organizacije. Enako pravilo velja, kadar člane DS – predstavnike lokalnih interesov – voli ena sama lokalna skupnost. Če pa člana oziroma člane DS skupaj voli več interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti, sestavljajo volilno telo izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti. V tem primeru je način izvolitve teh predstavnikov prepuščen samim interesnim organizacijam oziroma lokalnim skupnostim. Zakon določa pri tem samo temeljna merila za to, koliko takih predstavnikov pripada posamezni organizaciji. Pri tem je temeljno merilo, da vsaka organizacija oziroma druga organizacijska oblika interesnega združenja voli vsaka enega elektorja, ostali elektorji pa se volijo sorazmerno številčnosti članov takega združenja. V tem drugem primeru se torej volitve ne opravijo po že za druge namene oblikovanem telesu, temveč po posebej za volitve izvoljenih elektorjih.

22Tudi kandidiranje kandidatov za člane DS prepušča zakon v celoti samim interesnim organizacijam oziroma lokalnim skupnostim. Te določajo kandidate v skladu s svojimi pravili. Pristojne volilne komisije (Državna volilna komisija in volilne komisije volilnih enot) skrbijo samo za zakonitost vloženih kandidatur, ki so jih dolžne predložiti interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti. Glede na način volitev se seveda ne glasuje na podlagi kandidatnih list, temveč o posamičnih kandidaturah, ki so lahko uvrščene na poseben seznam.

23Glede na to, da so volitve v DS posredne, je seveda tudi volilna procedura dokaj različna od tiste za DS. Vendar pa je iz razlogov racionalnosti smotrno, da tudi te volitve vodijo volilni organi, ki sicer vodijo volitve v DZ. Razumljivo pa je, da so pri tem njihove funkcije in pooblastila bistveno manjša kot pri volitvah v DZ – ne samo zato, ker so posredne volitve same po sebi mnogo manj zahtevne (organizacijsko in tehnično) kot neposredne volitve, temveč tudi zato, ker je po zakonski zamisli večji del volilne procedure prepuščen samim subjektom volitev. Volilni organi pri tem skrbijo predvsem za najnujnejšo zagotovitev zakonitosti volilne procedure.

24Volilno telo na podlagi predloženih kandidatur voli člane DS, ki pripadajo posamezni interesni skupini. Zakon ne določa podrobneje postopka volitev, temveč samo nekatera temeljna načela, ki so nujna za pravilno izvedbo volitev. Volitve se opravijo na volilnem zboru (zasedanju volilnega telesa) na podlagi od pristojne volilne komisije potrjenih kandidatur. Glede glasovanja je določeno, da mora biti tajno in da se opravlja z glasovnicami. Vsak član volilnega telesa lahko pri tem glasuje za največ toliko kandidatov, kolikor članov DS se voli v volilnem telesu.

25Pri ugotavljanju izida glasovanja je uporabljen sistem relativne večine, kar pomeni, da so za člane volilnega telesa izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Pri tem bi bilo sicer možno uporabiti tudi kakšen drug volilni sistem, vendar je glede na nestrankarsko vsebino položaja članov DS bolj primeren večinski sistem. Lahko bi sicer razmišljali o kakšni drugačni obliki večinskega volilnega sistema, denimo o sistemu absolutne večine ali o tako imenovanem alternativnem glasovanju, kjer se voli po več predstavnikov iste interesne skupine, pa tudi o neki obliki proporcionalnosti. Vendar pa ravno posebna narava razmerja med pripadniki interesne skupine in njihovimi predstavniki v DS govori za to, da je relativna večina ustrezna, saj je povezanost med volilno osnovo in izvoljenimi predstavniki v tem primeru utemeljena na drugačnih razmerjih, kot so zgolj volitve – ki so poleg tega še posredne.

26Tudi glede razpisa volitev v DS Ustava ne določa ničesar. Pač pa je zakon določil, da volitve v DS razpiše predsednik DZ. Tukaj bi bilo sicer mogoče razmišljati tudi v drugačni smeri, namreč, da bi volitve, tako kot v primeru DZ, razpisal predsednik republike. Na drugi strani pa je funkcionalna povezanost DZ in DS narekovala drugačno odločitev, namreč da volitve v DS razpiše predsednik DZ. DS ima drugačen mandat, kot ga ima DZ, kar pomeni, da je kontinuiteta oblasti zagotovljena tudi na ta način.

27Splošne volitve v DS torej razpiše predsednik DZ, in sicer najprej 135 dni in najpozneje 75 dni pred iztekom redne 5-letne mandatne dobe DS ali pa tudi pred iztekom zaradi izrednega stanja podaljšane mandatne dobe DS. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni. Res je sicer, da imajo volitve v DS drugačno naravo kot volitve v DZ, da ne gre za neposredne, temveč za posredne volitve, in da pri teh volitvah ne nastopajo politične stranke v volilni kampanji. Treba pa je upoštevati, da tudi pri posrednih volitvah znotraj interesnih skupin priprave na volitve in njihova izvedba terjajo določen čas.

28Ker se člani DS volijo po sistemu relativne večine, so v primeru, da članu DS preneha mandat, potrebne nadomestne volitve. Zakon sicer izrecno ne določa, kdo razpiše nadomestne volitve, vendar je ravno zaradi tega razumljivo, da jih mora razpisati predsednik DZ, ki razpisuje tudi splošne volitve. Nadomestne volitve je treba razpisati najpozneje 15 dni po prenehanju mandata člana DS. Od dneva razpisa volitev pa do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 60 dni in ne manj kot 40 dni.

29Zakon (podobno kot pri volitvah DZ) določa tudi vsebino akta o razpisu volitev. Ta mora vsebovati dan razpisa volitev in pa dan glasovanja. Z dnem, ki je odločen kot dan razpisa volitev, začnejo teči tudi roki za volilna opravila. Tako kot pri volitvah DZ, je namreč tudi pri teh volitvah (čeprav so posredne) potrebno natančno določiti časovni okvir za izvajanje volilnih opravil. Položaj članov DS je vendar toliko različen od položajev članov DZ, zlasti pa je DS tako raznoliko sestavljen, da zakon dopušča nekoliko širši časovni okvir za izvedbo samega glasovanja. Dan glasovanja na splošnih volitvah članov DS je namreč lahko različen za volitve predstavnikov različnih interesnih skupin. Edina omejitev pri tem je, da se morajo vse volitve oziroma glasovanje opraviti v istem tednu. To je potrebno tako zaradi konstituiranja DS kot tudi iz organizacijskih in tehničnih razlogov pri izvedbi volitev.