Peter Jambrek, 2002

1Ustavna ureditev Slovenije določa, da je Slovenija:

• samostojna in neodvisna država (Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS – TUL, I.), ki je
• ozemeljsko enotna in nedeljiva (Ustava, 4. člen),
• demokratična republika (Ustava, 1. člen) vseh svojih državljank in državljanov (Ustava, 1. odst. 3. člena) ter
• pravna in socialna država (Ustava, 2. člen).

2Republika Slovenija ali krajše Slovenija je ustavnopravno ime samostojne in neodvisne države, ki je suvereni subjekt mednarodnega prava. V Preambuli in v naslovu Ustave je uporabljen izraz Republika Slovenija. Isti izraz uporabljajo v vsem besedilu tudi Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS in oba ustavna zakona za njeno izvedbo. Določbe normativnega dela Ustave (členi 1–6, 8–15, 17, 47, 64, 79, 80, 103, 104, 138, 152) uporabljajo dosledno le krajše ime »Slovenija«. Izjemo predstavlja 102. člen, ki ureja, da »Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo […].« Zato lahko sklepamo, da sta oba izraza sinonimna in enakovredna, vendar je raba polnega naziva Republika Slovenija pogostejša in primernejša za poimenovanje države v mednarodnopravnem prometu. Podobna je tudi ustavnopravna praksa novih demokratičnih držav srednje in vzhodne Evrope (The Rebirth of Democracy).

3V drugačnem pomenu uporablja izraz »Republika Slovenija« Preambula TUL, ki upošteva »dejstvo, da je bila RS država že po doslej veljavni ustavni ureditvi«. Ustava Socialistične Federativne Republike Jugoslavije je namreč v 3. členu določila: »Socialistična republika je država, ki temelji na suverenosti naroda ter na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in narodnosti.« RS je bila v omenjenem kontekstu »država« le teoretično. Ni bila suvereni subjekt mednarodnega prava kot samostojna in neodvisna država, ampak je po slovenski razlagi notranjega prava SFRJ kot ena od »socialističnih republik« zvezne države SFRJ uresničevala en del svojih suverenih pravic sama, drugi del pa v SFRJ. RS kot zvezna enota SFRJ se je od Slovenije kot suverene države razlikovala tudi glede na bistveno kakovost tedanje ustavne ureditve; ni bila namreč niti demokratična niti pravna »država« oziroma »skupnost«.