Marko Šorli, 2011

3Sodni svet je sestavljen iz dveh delov: šestih sodnikov, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki opravljajo sodno funkcijo, in petih članov, ki jih izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov na predlog predsednika države izvoli DZ. Takšna sestava naj bi v največji možni meri zmanjševala ali izključevala vplive politike in drugih močnih družbenih skupin na Sodni svet, hkrati pa tudi preprečevala, da se sodna veja oblasti postavlja sama in se samoobnavlja. Predsednika Sodnega sveta izberejo člani izmed sebe, njegovega položaja in pristojnosti Ustava posebej ne določa. Ta vprašanja ureja poslovnik, ki ga Sodni svet sprejema z dvotretjinsko večino vseh članov (28. a člen ZS).

Sestava Sodnega sveta in način njegovega oblikovanja vzpostavljata sistem zavor in ravnovesij med posameznimi vejami oblasti tudi v tem organu. Ureditev, po kateri o izbiri kandidata za sodniško službo odloča Sodni svet, ki je neodvisen tako od izvršilne kot zakonodajne oblasti in v katerem imajo sodniki, ki so jih izvolili sodniki iz svojih vrst po volilnem postopku, v katerem je zagotovljena zastopanost vsega sodstva, večino (šest sodnikov od enajstih članov Sodnega sveta), je v skladu s Priporočilom Odbora ministrov Sveta Evrope št. R (94) 12 in s splošnimi načeli Evropske listine o zakonski ureditvi položaja sodnikov.

4Pomemben element samostojnosti sodne oblasti je njena samoorganiziranost, ki je med drugim tudi v tem, da ključne odločitve, ki zadevajo delovanje te veje oblasti, predvsem pa tiste, ki se nanašajo na položaj sodnikov kot nosilcev sodne funkcije, sprejemajo sodniki oziroma da imajo pri sprejemanju takšnih odločitev pomemben vpliv. Člani Sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, predstavljajo v njem večino in pri odločitvah, ki se sprejemajo z navadno večino, lahko dosežejo odločitev ne glede na glasovanje ostalih članov. Prav to pa je lahko sporno, ker pomeni možnost, da se sodna veja oblasti sama oblastno vzpostavlja in obnavlja v nasprotju z načelom demokracije, z načelom ljudske suverenosti in še posebej z načelom delitve oblasti skupaj s sistemom zavor in ravnovesij.

5Ustava statusa Sodnega sveta izrecno ne opredeljuje. Po svoji ustavno določeni funkciji je le predlagalno telo, vendar pa mu je zakonodajalec dal v Zakonu o sodiščih – v ZS in Zakonu o sodniški službi – ZSS vrsto pristojnosti, ki so tesno povezane s temeljnimi ustavnimi načeli in ki jamčijo neodvisnost sodstva in sodnika. Tako Sodni svet odloča o bistvenih vprašanjih, ki neposredno opredeljujejo položaj sodnika in je z njimi povezano uresničevanje določbe 125. člena, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni (neodvisnost sodnika), vezani so le na Ustavo in zakon (načelo zakonitosti). Navedena načela zagotavljajo uresničevanje v 23. členu določene pravice vsakogar, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.

6Med zakonsko določene pristojnosti Sodnega sveta je uvrščeno tudi odločanje o prenehanju sodniške funkcije, kar je povezano z ustavnim načelom trajnosti sodniške funkcije (129. člen), kakor tudi z načelom nezdružljivosti sodniške funkcije z določenimi drugimi funkcijami oziroma opravljanjem dejavnosti (133. člen). Pomembna pristojnost Sodnega sveta pri zagotavljanju neodvisnosti sodstva je imenovanje in razrešitev predsednikov sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča RS, dajanje mnenja k predlogu proračuna za sodišča in mnenj DZ o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov, pri zagotavljanju neodvisnosti sodnikov pa obravnavanje in odločanje o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da so bili kršeni njegova zakonska pravica, njegov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva. Sodni svet sprejema merila za kakovost dela sodnikov, za oceno sodniške službe in merila za kakovost dela sodišč, spremlja, ugotavlja in analizira učinkovitost in uspešnost dela sodišč, o čemer sprejme letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč. Navedene zakonske pristojnosti Sodnega sveta, ki izhajajo iz ustavnih načel obenem z njegovo ustavno opredeljeno funkcijo, dajejo temu organu vlogo poroka sodniške neodvisnosti.