Franc Grad, 2011

12Predstavniško telo je kolegijsko telo, ki ga sestavljajo njegovi člani, prek katerih to telo deluje, torej opravlja svojo funkcijo. Število članov predstavniškega telesa je med državami dokaj različno in v glavnem ustreza velikosti države, čeprav tudi to pravilo ne velja dosledno. Ker sodobni parlament opravlja podobne funkcije v veliki in majhni državi, mora biti tudi v majhni državi parlament dovolj številčen, da lahko opravlja te funkcije. Zaradi tega število članov parlamentov v majhnih državah ni toliko manjše, kot je manjše njihovo število prebivalcev v primerjavi z velikimi državami. Največkrat je število članov predstavniškega telesa določeno že v ustavi, čeprav nekatere države to prepuščajo zakonu, nekatere pa v neki meri celo volilnemu rezultatu.

13Člani predstavniškega doma pridobijo to lastnost z izvolitvijo, ki pa mora biti še naknadno ugotovljena oziroma potrjena (glej komentar k 82. členu). Tradicionalni način ugotovitve poslanske izvolitve je posebna potrditev ali verifikacija mandatov. Potrditev poslanskega mandata pomeni avtoritativno ugotovitev, da je bil poslanec veljavno izvoljen, torej izvoljen na zakonit način. Ne glede na to, kdo opravi to dejanje, je pri tem vezan na zakon. To pomeni, da mora potrditi mandat, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, in tudi nasprotno, da mandata ne sme potrditi, če zakonski pogoji za izvolitev niso bili izpolnjeni. Zgodovinsko gledano se je verifikacija mandatov pojavila skupaj z volitvami kot načinom postavitve članov predstavniškega telesa, kar se je v Angliji začelo dogajati že v 13. stoletju. Spočetka je poslanske mandate potrjeval monarh, ko pa se je pozneje parlament okrepil, je začel sam verificirati mandate svojih članov. V sodobnih ureditvah verifikacijo poslanskega mandata največkrat opravi sam parlament za svoje člane, ponekod pa potrjuje poslanske mandate sodišče ali ustavno sodišče ali pa sta ta dva načina kombinirana. V preteklosti je potrjeval mandate sam parlament, pozneje pa je z uvedbo ustavnega sodstva ponekod ustavno sodišče dobilo pristojnost nadzorovati ustavnost parlamentarne potrditve mandatov, drugje pa so prekinili s tradicijo parlamentarne verifikacije mandatov in to prepustili v celoti ustavnemu sodišču.

14Poslanski mandat daje poslancu pravico opravljati funkcijo poslanca kot javno funkcijo. Položaj poslanca je zato povezan s pravicami in z dolžnostmi, ki izhajajo iz njegovega mandata. Na drugi strani pa se lahko mandat poslanca lahko giblje samo v okviru  funkcije predstavniškega telesa in njegovih pristojnosti. S tega vidika  je položaj poslanca  odvisen tako od njegovega poslanskega mandata kot tudi od položaja predstavniškega telesa, katerega član je. Za položaj sodobnih poslancev je značilno načelo enakopravnosti, ki omogoča enak položaj vseh poslancev, tako glede njihovih pravic kot tudi dolžnosti in se šteje za temelj delovanja predstavniškega telesa.

15Članstvo v predstavniškem domu je podlaga za poseben položaj poslanccev, ki poslancem omogočajo njihovo neodvisnost tako v razmerju do vlade kot tudi do nosilcev različnih družbenih interesov. Položaj poslanca je tudi pravno gledano drugačen od drugih nosilcev javnih funkcij in je praviloma posebej urejen – navadno v temeljnih črtah že v ustavi, podrobneje pa z zakoni in poslovnikom parlamenta. V razvoju sodobnih parlamentov so se razvila nekatera pravila, ki omogočajo poslancem njihovo samostojnost in neodvisnost, zlasti v razmerju do izvršilnih organov, obenem pa tudi uveljavljanje samostojnega položaja parlamenta kot celote. Gre za različne oblike varstva poslancev oziroma poslanskega mandata, kamor štejemo imuniteto, nezdružljivost funkcij in neizvoljivost ter poslanske dohodke (glej komentar k 82. in 83. členu).

16DZ je v naši ustavni ureditvi (80. člen) predstavniško in zakonodajno telo in je kot tak kolegijsko telo, ki šteje 90 poslancev. V primerjavi z drugimi parlamenti po svetu je število članov DZ majhno, kar povzroča težave pri opravljanju funkcij, ki jih mora opravljati sodobni parlament.V DZ so predstavljeni državljani Slovenije, kajti poslanci tega zbora se volijo na podlagi splošne volilne pravice. DZ je torej splošno predstavniško telo, prek katerega se izraža ustavno načelo, po katerem se suverenost ljudstva (poleg neposredne demokracije) izraža prek izvoljenih predstavnikov ljudstva, ki jih ljudstvo z volitvami pooblasti za izvajanje oblasti. Položaj poslancev DZ je v osnovi enak kot položaj poslancev v drugih sodobnih parlamentih.

17Posebej so v DZ predstavljeni pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, ker ima vsaka narodna skupnost v zboru zagotovljeno eno poslansko mesto – ne glede na število njenih pripadnikov. Za poslance narodnih skupnosti sta rezervirani dve poslanski mesti, kar je posledica posebnega, z Ustavo zagotovljenega varstva narodnih manjšin. Ustava (tretji odstavek 64. člena) v okviru tega varstva namreč določa, da sta narodni skupnosti neposredno zastopani v DZ. Ustava v tretjem odstavku 80. člena še posebej določa, da se v DZ izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti, s čimer je na ustavni ravni določeno število poslancev narodnih skupnosti v DZ. To pomeni, da predstavništvo narodnih manjšin v splošnem predstavniškem telesu Slovenije zagotavlja že sama Ustava in ga ne bi bilo mogoče odvzeti z nobenim drugim aktom kot z aktom o spremembi Ustave. Predstavništvo narodnih skupnosti v DZ zato uživa ustavno varstvo kot najvišjo obliko pravne garancije v neki državi.