Peter Jambrek, 2002

4Beseda republika kot sestavni del imena slovenske države (Republika Slovenija) in kot del sintagme demokratična republika iz 1. člena označuje dve kakovosti Slovenije: da (a) je država (b) z republikansko ureditvijo. V isto sintagmo demokratična republika združeni kakovosti slovenske države sta torej pojmovno ločeni.

5V formalnem smislu je republika pojmovno nasprotje monarhije. Država, ki ima republikansko obliko vladavine, je v bistvu ne-monarhija. Po svojem zgodovinskem izvoru je bila monarhija vladavina monarha, ki je bil nosilec vse državne oblasti; bil je šef vlade in države. Sodobni razvoj demokracije se je iztekel v dve moderni obliki vladavine: v monarhijo, ki je le zunanji izraz države in ima funkcijo njene simbolne reprezentacije, ali v republikansko obliko vladavine, ki je odpravila tudi formalno ustanovo monarha kot simbolnega šefa države. Ko doseže sodobna država eno od teh dveh oblik vladavine, ne obstaja med načeloma demokracije in republike niti razmerje tekmovalnega nasprotja, niti identitete. Ustavno dejstvo, da je Slovenija republika, torej ne vpliva na njeno demokratično ureditev. Predpisuje zgolj to, da šef države ni monarh. Prehod iz monarhične v republikansko državno ureditev je bil predmet ustavnosodne presoje na pobudo Tomislava Karađordjevića, katerega pravnemu predniku kralju nekdanje Kraljevine Jugoslavije je zakon odvzel pravico do denacionalizacije. US je odločilo, da ustrezna določba Zakona o denacionalizaciji ni v neskladju z Ustavo, ker je imel odvzem premoženja kraljevi družini značaj posebnega ukrepa države ob prehodu iz monarhičnega v republikansko državno ureditev, ko je kraljeva družina izgubila svoj dotedanji državni status (OdlUS V, 175, U-I-6/95, Ur. l. 5/97).

6Z vidika novejših državnopravnih razprav ima pojem republike lahko tudi vsebinski pomen v smislu javne skupnosti (res publica), v kateri oblast ni v interesu posameznika ali določene skupine ljudi, ampak se izvaja v skladu s skupno voljo. Republika v tem pomenu ni oblika vladavine, ampak politična ureditev, katere nasprotni pojem ni monarhija, ampak despotija. V tem pomenu je demokracija v tesni zvezi z republikansko ureditvijo. V nasprotju z nemško ustavnosodno prakso in doktrino (Böckenförde, s. 948) pa slovensko US v eni od ustavnosodnih zadev pojma republika iz slovenske Ustave ni razumelo le v formalnem pomenu oblike vladavine, ampak je izpeljalo iz njega dodatne pravne posledice, ko je reklo, »da iz nekdanjih fevdalnih odnosov izvirajoča veleposest po svoji naravi ni združljiva s pojmovanjem republike kot državne oblike in s pojmovanjem pravne države”. (OdlUS V, 174, U-I-107/96, Ur. l. 41/97). To stališče je ponovilo tudi dve leti kasneje, ko je odgovarjalo na vprašanje, ali je vračanje veleposesti fevdalnega izvora v skladu z državno ustavno ureditvijo RS (OdlUS VII, 190, U-I-6/98, Ur. l. 76/98). To pomeni, da šteje slovensko US tudi ustavni pojem republike (podobno kot pojme pravne, demokratične ali socialne države) za normativni temeljni pojem, torej za izraz normativne odločitve ustavodajalca, ki je tako ustvaril podlago pravnih konkretizacij tega pojma glede na različne socialnopolitične okoliščine.