e-KURS

Komentar Ustave Republike Slovenije

  • Domov
  • Stvarno kazalo
  • Seznam avtorjev

  • Prijava
  • Pozabljeno geslo
Ustavno sodišče / 162. člen / Predlagatelji zahteve za začetek postopka

Reprezentativni sindikati

Sebastian Nerad, 2011

28Zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti lahko vloži reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic, če so ogrožene pravice delavcev (enajsta alineja prvega odstavka 23. a člena ZUstS). Pred spremembo ZUstS (2007) je zahtevo lahko vložil le reprezentativni sindikat za območje države. Zahteve sindikatov, ki niso izpolnjevali pogoja reprezentativnosti, je US obravnavalo kot pobude. Po drugi strani pa pobude sindikatov, ki izpolnjujejo pogoj reprezentativnosti (ta po noveli ZUstS zajema širši krog reprezentativnih sindikatov), US obravnava kot zahteve. Pogoje za pridobitev reprezentativnosti sindikatov ureja Zakon o reprezentativnosti sindikatov (Ur. l. 12/93).

29V zadevi OdlUS XV, 23, U-I-172/05, Ur. l. 43/06 je US vlogo Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije in Zveze delovnih invalidov Slovenije obravnavalo kot pobudo, čeprav je bila naslovljena kot zahteva: »Po osmi alineji prvega odstavka 23. člena [ZUstS] lahko vloži zahtevo za uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tudi reprezentativni sindikat za območje države, kadar so ogrožene pravice delavcev. Takšno kvalificirano reprezentativnost določa [ZRSin], kadar gre za zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev (8. člen), kar vlagatelja, kot je razvidno iz priloženih odločb, nista. […] Po ustaljeni ustavnosodni presoji US pa izkazuje sindikat pravni interes za vložitev pobude, čeprav izpodbijani predpis ne posega neposredno v njegove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, če bi lahko vplival na pravice, pravne interese oziroma pravni položaj delavcev, katerih interese sindikat predstavlja in zastopa.« Prim. tudi zadevi OdlUS XVI, 1, U-I-35/04, Ur. l. 7/07 in OdlUS XVI, 77, U-I-187/05, Ur. l. 101/07.

30Z novelo ZUstS se je krog upravičenih sindikatov, ki lahko vložijo zahtevo, razširil tudi na sindikate, ki so na območju države reprezentativni za posamezno dejavnost ali poklic. V zadevi U-I-444/06, Ur. l. 32/09 je US status predlagateljev priznalo Sindikatu državnih organov Slovenije in Policijskemu sindikatu Slovenije: »Na podlagi osme alineje prvega odstavka 23. člena [ZUstS/94], ki je veljala v času, ko sta omenjena sindikata vložila zahtevi, je lahko imel položaj predlagatelja v postopku le reprezentativni sindikat za območje države, če so bile ogrožene pravice delavcev. Vendar pa se je z uveljavitvijo [ZUstS-A] ta ureditev spremenila, tako da lahko zahtevo v skladu z enajsto alinejo prvega odstavka 23. a člena [ZUstS], če so ogrožene pravice delavcev, vloži tudi reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic. Skladno s prvim odstavkom 38. člena ZUstS-A se postopki v zadevah, v katerih do uveljavitve tega zakona US še ni odločilo, po njegovi uveljavitvi nadaljujejo po določbah tega zakona. Iz priloženih kopij odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve […] izhaja, da je Sindikat državnih organov Slovenije reprezentativni sindikat v dejavnosti, Policijski sindikat Slovenije pa je reprezentativni sindikat v državnih organih v Republiki Sloveniji.« Glej tudi zadevo U-I-136/07, Ur. l. 74/09.

31Sindikat mora v zahtevi izkazati, da izpodbijana ureditev ogroža delovnopravne in s tem povezane socialne pravice delavcev, ki jih predstavlja in zastopa. Kot je zapisalo US v zadevi OdlUS XVI, 77, U-I-187/05, Ur. l. 101/07: »Predlagateljeva pravica, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti, je omejena na pravico do izpodbijanja tistih predpisov, ki neposredno prizadenejo delovnopravni in s tem povezan socialni položaj delavcev, katerih interese predlagatelj kot reprezentativni sindikat za območje države predstavlja in zastopa. […] Iz predlagateljevih navedb izhaja, da ne zahteva ocene ustavnosti izpodbijane določbe zaradi tega, kar določa, temveč zaradi njene nedorečenosti […]. Ker gre za vprašanje jasnosti zakonske norme in na ustavno skladnost iz tega izhajajočih razlag, ki (lahko) ogrožajo pravice delavcev, je US štelo, da je izkazan tudi ta pogoj.«

32US priznava ogroženost pravic delavcev tudi, če je ogrožen položaj podjetja (delodajalca). Tako npr. je v zadevi OdlUS XVII, 49, U-I-65/08, Ur. l. 96/08 zapisalo: »Predlagatelj je reprezentativni sindikat za območje države za dejavnost varovanja. Izpodbijane določbe urejajo pogoje za začasni odvzem licence (40. člen ZZasV) in pogoje za odvzem licence (41. člen ZZasV) gospodarski družbi ali samostojnemu podjetniku posamezniku. Enajsta alineja prvega odstavka 23. člena ZUstS določa kot pogoj ogroženost pravic in ne njihovega zmanjšanja ali poslabšanja, do katerega bi prišlo z uveljavitvijo izpodbijanih zakonskih določb. Odvzem licence pomeni, da gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik ne sme več opravljati svoje gospodarske dejavnosti. Ker to lahko pomeni prenehanje obstoja gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika posameznika, je s tem ogrožena zaposlitev delavcev. Zato izpodbijane določbe ogrožajo pravice delavcev in je US Sindikatu komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije priznalo položaj predlagatelja.«

  • Kolofon
  • Pogoji uporabe
  • Politika piškotkov
MIZŠ logotip ARRS logotip
nova univerza grb
© Nova univerza, 2023 | ISSN 2670-4293