Franc Testen, 2002

8Protiustaven zakon lahko US razveljavi, protiustaven ali nezakonit podzakonski predpis pa lahko razveljavi ali odpravi. Pooblastilo US, da razveljavlja zakone, najodločilneje definira njegov položaj v sistemu delitve oblasti. Pravne posledice razveljavitve zakona določa 44. člen ZUstS: Zakon ali del zakona, ki ga je US razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Smiselno enako velja po 3. odst. 45. člena ZUstS tudi glede učinkov razveljavitve podzakonskih predpisov. Posebej je treba opozoriti, da po razveljavitvi (enako tudi po odpravi) predpisa ali posameznih njegovih določb ne “oživi” prejšnja ureditev, ki je prenehala ob uveljavitvi sedaj razveljavljenih (odpravljenih) določb. To velja tudi, če US razveljavi samo spremembe predpisa: odstranitev sprememb iz pravnega reda ne pomeni, da velja ureditev kot pred spremembami. V nekaj takšnih primerih je US pravno praznino, ki je nastala z razveljavitvijo, začasno samo zapolnilo tako, da je na podlagi 2. odst. 40. člena ZUstS odločilo, naj se do morebitne nove zakonske ureditve uporablja ureditev, kakršna je veljala pred uveljavitvijo razveljavljenih določb. Takšne so npr. odločitve v zadevah OdlUS VII, 133, U-I-112/98, Ur. l. 35/98 in 50/98 in OdlUS VIII, 13, U-I-339/98, Ur. l. 72/98 in 11/99.

9V zvezi z učinki razveljavitve se je pojavilo vprašanje, kako takšna razveljavitev vpliva na odločanje o ustavnih pritožbah zoper odločbe, ki temeljijo na razveljavljenem predpisu. Te odločbe bodo zaradi zahteve po predhodnem izčrpanju vseh pravnih sredstev v času odločanja US praviloma že pravnomočne. Po navedeni določbi 44. člena ZUstS bi zato razveljavitev na takšno razmerje ne imela učinka. US pa je v zadevi OdlUS VIII, 293, Up-252/96, Ur. l. 86/99 odločilo, da učinkuje razveljavitev tudi na tiste že pravnomočne posamične akte, zoper katere je bila pravočasno vložena ustavna pritožba in o njej do začetka učinkovanja razveljavitve še ni bilo odločeno. Takšno svojo odločitev je utemeljilo med drugim z določbo 158. člena. Ta določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Eno takšnih sredstev je tudi ustavna pritožba, ki se po ZUstS lahko uveljavlja proti pravnomočnim odločbam.

10Od pravila, da razveljavitev predpisa ne vpliva na razmerja, o katerih je bilo pred razveljavitvijo že pravnomočno odločeno, obstaja pomembna izjema na področju kazenskega prava. Člen 416 ZKP določa: Določbe tega poglavja o obnovi kazenskega postopka (čl. 406–415) se smiselno uporabljajo tudi, kadar je vložena zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe na podlagi odločbe US, s katero je bil razveljavljen ali odpravljen predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba […]. Ta določba torej uvaja v kazenski postopek svojevrstno izredno pravno sredstvo (zahtevo za spremembo pravnomočne obsodilne sodbe), s katerim se časovni učinek razveljavitvene odločbe US raztegne še na čas po pravnomočnosti. US se je ob presoji procesnih predpostavk (glej točko 10 komentarja k temu členu) ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali določba 416. člena ZKP velja tudi za primere razveljavitve procesnih kazenskopravnih predpisov. Na to vprašanje US še ni odgovorilo.