Renata Zagradišnik, 2011

45Do prekrivanja med 33. in 74. členom prihaja pri delnici. US pri vprašanjih varstva upravičenj, ki izvirajo iz delnice (korporacijske pravice), izhaja iz strogega ločevanja med premoženjskimi pravicami iz delnice in upravljavskimi pravicami iz delnice. Prve so varovane s 33. členom, druge pa s 74. členom (OdlUS XIII, 65, U-I-199/02, Ur. l. 124/04; U-I-165/08, Up-1772/08, Up-379/09 z dne 1. 10. 2009, Ur. l. 83/09). Popolno izgubo vseh korporacijskih pravic, torej tako premoženjskih kot upravljavskih (denimo pri izključitvi delničarjev – squeeze out) opredeljuje US kot poseg v 33. člen, ki se presoja po strogem testu sorazmernosti (U-I-165/08, Up-1772/08, Up-379/09 z dne 1. 10. 2009, Ur. l. 83/09). Za poseg v 33. člen gre tudi v primeru, ko gre zgolj za izgubo premoženjskih pravic iz delnice, medtem ko izguba glasovalnih pravic po mnenju US ne pomeni posega v 33. člen (OdlUS XVII, 73, U-I-66/08, Ur. l. 121/08). Ureditev glasovalnih pravic delničarjev in prepoved njihovega statutarnega omejevanja v javnih delniških družbah pa je kot eno od vprašanj v zvezi z delovanjem skupščine družbe po mnenju US del zakonskega urejanja načina izvrševanja ustavne pravice do svobodne gospodarske pobude (OdlUS XIII, 65, U-I-199/02, Ur. l. 124/04). S tem stališčem se ni strinjal sodnik Čebulj, ki je v LM poudaril, da se takšna prepoved lahko obravnava le kot omejitev svobodne gospodarske pobude oziroma pogodbene svobode kot njenega sestavnega dela, ki jo jamči prvi odstavek 74. člena.

46Ker je delnica skupek upravljavskih in premoženjskih upravičenj, strogo ločevanje med obema vrstama upravičenj in zagotavljanje varstva po 33. členu le za premoženjska upravičenja iz delnice ni utemeljeno. To izhaja iz medsebojne prepletenosti posameznih upravičenj, saj premoženjskih pravic iz delnice ni mogoče ločiti od upravljavskih pravic, hkrati pa brez upravljavskih pravic ni mogoče zagotoviti premoženjskih pravic. Z upravljavskimi pravicami delničar uresničuje pravico sodelovati pri upravljanju družbe. Prek glasovalne pravice lahko delničar (ob predpostavki ustreznega deleža v osnovnem kapitalu) vpliva na personalno sestavo organov odločanja delniške družbe, odloča o spremembi statuta družbe in odloča o ukrepih za dokapitalizacijo družbe, poleg tega pa lahko vpliva še na tako pomembne odločitve, ki gredo v samo bistvo in strukturo delniške družbe, kot na primer na preoblikovanje delniške družbe, na vključitev ali pripojitev. Za imetnika delnice, ki želi imeti vpliv na kapital, ki ga je vložil v delniško družbo, so upravljavske pravice nujne, saj lahko le prek glasovalne pravice razpolaga s premoženjem družbe. Zaradi opisane povezanosti upravljavskih in premoženjskih pravic bi bilo bolj primerno, če bi se vsa upravičenja, ki izvirajo iz delnice, torej tudi glasovalne pravice, varovala v okviru 33. člena. S tem bi se ustavnosodna presoja približala tudi stališčem ESČP, ki delnico opredeljuje kot kompleksno entiteto, ki ne pomeni zgolj posrednega zahtevka do premoženja družbe, temveč vključuje tudi druge pravice, med njimi zlasti glasovalne pravice in pravico vplivati na družbo (prim. sodbo v zadevi Družba S. in T. proti Švedski z dne 11. 12. 1986, DR 50, s. 138). Če pa že pristanemo na razlikovanje med upravljavskimi in premoženjskimi pravicami iz delnice (ali kapitalskega vložka nasploh), čeprav to ni v skladu s sodno prakso ESČP, bi bilo treba ureditev glasovalnih pravic opredeliti kot poseg oziroma omejitev svobodne gospodarske pobude, ki zahteva presojo z vidika načela sorazmernosti.

47Za prekrivanje pravic iz 33. in 74. člena je šlo tudi v primeru najemnih razmerij poslovnih prostorov (OdlUS XI, 227, U-I-108/01, Ur. l. 102/02). Preseganje pooblastil, ki jih ima zakonodajalec na podlagi 67. člena, je US videlo v ureditvi, po kateri najemodajalec najemne pogodbe proti volji najemnika ni mogel odpovedati z nobenim odpovednim rokom. Tu namreč ni šlo »zgolj« za določitev načina uživanja lastnine v okviru njene gospodarske in socialne funkcije, temveč za poseg v lastninsko pravico najemodajalca. Zakonodajalec je tako pogodbeno najemno razmerje spremenil v zakonsko najemno razmerje, katerega trajanje je bilo odvisno samo od volje najemnika – s tem je posegel v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine najemodajalca. To na drugi strani pomeni, da zakonodajalec ni posegel v svobodno gospodarsko pobudo najemnikov, ker 74. člen po menju US najemnikom ne jamči trajnosti najemnega razmerja.