Barbara Pernuš – Grošelj, 2002

10V primeru 74. člena najprej prihaja do izraza medsebojna vsebinska povezanost in dopolnjevanje različnih ustavnih pravic zlasti znotraj t. i. tržnega ustavnega prava (členi 33, 49, 74 in 60). Tako je npr. priznanje lastninske pravice, vključno s tisto na podjetniškem premoženju, bistveni pogoj za obstoj trga in konkurence. Svobodna gospodarska pobuda pa je tudi mogoča le ob prostem gibanju delavcev in svobodnem odločanju o izbiri dela. Pri tem se delo sicer pojmovno loči od podjetništva. Podjetništvo, podjetniška dejavnost sama po sebi namreč ni delo. Zanj je bistveno angažiranje kapitala, upravljanje, odločanje o dobičku, obremenitev z riziki itd. Vendar lahko podjetnik kot fizična oseba poleg podjetniške dejavnosti v opisanem pomenu opravlja tudi delo (glej Zabel, s. 95, 97). Izpostaviti je treba tudi razmerje med 74. členom in 60. členom (pravice iz ustvarjalnosti), s katerim je zagotovljeno varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. S 3. odst. 74. člena prepovedana nepoštena (nelojalna) konkurenca lahko hkrati pomeni tudi poseg v pravice iz ustvarjalnosti (60. člen), zoper katerega je s slednjim zagotovljeno tudi varstvo, hkrati pa ustavno zagotovljeno varstvo pravic po 60. členu predstavlja tudi obliko dovoljenega omejevanja konkurence in podjetniške svobode ravnanja oziroma svobodne gospodarske pobude iz 74. člena.

11Pri določitvi razmerja svobodne gospodarske pobude do drugih vsebinsko povezanih ustavnih določb velja poudariti, da prihaja pri podjetniški svobodi po praksi US do številnih prekrivanj in dotikanj s temi ustavnimi pravicami. To velja zlasti v primeru, ko je nekemu subjektu koristna še kakšna druga ustavna določba. Pri tem velja sicer pravilo, da ima specialna norma prednost pred generalno, vendar stroga ločitev zaradi možnega prekrivanja dveh ali več pravic v konkretnih primerih ni vedno mogoča. Isto dejansko stanje lahko zato hkrati pomeni kršitev dveh ali več vsebinsko povezanih pravic. Po drugi strani je iz istega razloga zadevo mogoče rešiti tudi zgolj z uporabo enega člena Ustave, čeprav bi jo bilo morda možno reševati tudi ali hkrati preko druge vsebinsko povezane ustavne določbe. Razmerje med 74. in 35. členom je bilo sicer že izpostavljeno, vendar je treba poudariti, da iz prakse US tudi v tem primeru ne izhaja dosledno, da bi se izpodbijana ureditev, ki zadeva (podjetniško) svobodo ravnanja, reševala nujno (le) preko 74. člena.

12Za vse navedene primere (členi 33, 35, 42, 49 in 60) tako ni vnaprej povsem jasno, kdaj naj bi se ščitilo upravičence zgolj preko 74. člena, kdaj pa hkrati oziroma celo zgolj preko vsebinsko povezanih členov Ustave. Tudi ustavnosodna presoja v tem pogledu ni povsem jasna, pogosto pa se odloča za kumulativno presojo prek dveh ali več različnih ustavnih določb. Očitno se splošnega pravila v tem smislu ne da postaviti in gre za vsakokratno oceno US dejanskih okoliščin posamičnega primera ter njegove povezave z določenim členom Ustave. Ob takšnem položaju je z vidika upravičencev previdno uveljavljati vse za zadevo relevantne člene Ustave. Sicer pa upravičenci v vsakem primeru uživajo zaščito svojih ustavno varovanih upravičenj, zdi se namreč, da gre le za problem ustavnopravne kvalifikacije. Del problema morda izhaja tudi iz zgledovanja teorije in sodne prakse US po sodni presoji nemškega ustavnega sodišča, ki pa posebne določbe o podjetniški svobodi ne pozna ter posege v “podjetništvo” ščiti preko drugih človekovih pravic, ki jih pač ima na razpolago.

13Pri pravici iz 74. člena se izpostavlja tudi razmerje s 14. členom (enakost pred zakonom), ki je lahko dodatni ali celo bistveni kriterij presoje ureditve, ki se sicer izpodbija zaradi zatrjevane kršitve 74. člena. Enakost pred zakonom je še zlasti pomembna pri varovanju konkurence (3. odst. 74. člena), saj na tem področju lahko vsako neutemeljeno razlikovanje (tudi privilegiranje) bistveno poseže v konkurenčna razmerja na trgu. Tudi načela pravne in socialne države iz 2. člena, so lahko dodatni kriterij presoje ureditve, ki se sicer izpodbija zaradi očitane kršitve 74. člena. Ob načelu sorazmernosti, ki se izpeljuje iz načel pravne države s testom, ki iz njega izhaja, gre tudi za varstvo pridobljenih pravic, v katere se lahko posega le z zakonom vnaprej, ob ustrezni prehodni ureditvi. Da je načelo socialne države bistvena korektura načelni tržni naravnanosti Ustave, pa je tudi že bilo poudarjeno. Ob tem je treba omeniti tudi 67. člen, po katerem zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine. V primeru podzakonskih predpisov, ki naj bi posegali v 74. člen, pa gre tudi za predhodno vprašanje zakonitosti v smislu 120. in 153. člena.