Miha Trampuž, 2002

5Ustavne pravice iz ustvarjalnosti so v bistvu izvedene pravice: premoženjska upravičenja se izvorno navezujejo na lastninsko pravico (33. člen), osebnostna upravičenja pa na osebnostne pravice (35. člen). Ne glede na to pa so iz tega vidika pravice po 60. členu posebna ureditev, lex specialis, postavljena na nov temelj (umetniška, znanstvena itd. dejavnost oz. nasploh ustvarjalnost) in jih je treba zato obravnavati ločeno. V večini evropskih ustavnih sistemov take posebne določbe ni (enako velja za EKČP), pravice ustvarjalnosti se varujejo po obeh omenjenih izvornih določbah (osebnostni in/ali lastninski, gl. 8. člen EKČP in 1. člen Prvega protokola k EKČP, prim. Harris et al. (ed.), s. 517). To pa bo veljalo tudi v Sloveniji za tiste pravice intelektualne lastnine, ki ne temeljijo na ustvarjalnosti. Taki primeri bodo npr. preostale sorodne pravice (pravice proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, RTV organizacij, založnikov, izdelovalcev podatkovnih baz), varstvo firme, blagovne in storitvene znamke, geografske označbe, oznake geografskega porekla vina, označbe geografskega poimenovanja ipd., ki kot premoženjske pravice uživajo varstvo v okviru pravice do zasebne lastnine po členu 33 (enako v Nemčiji, glej Jarass/Pieroth, s. 358).