Aleš Galič, 2011

86Za sklep o očitni napačnosti oziroma očitni nezakonitosti US večkrat uporabi argument o tem, da se obrazložitev sodišča v izpodbijani sodbi logično ne izide (OdlUS XII, 113, Up-232/02, Ur. l. 134/03, OdlUS XVII, 38, Up-2698/07, Ur. l. 62/08, Up-728/08, Ur. l.  28/09) ali da so argumenti sodišča že na prvi pogled tako nerazumni, da po nobeni od mogočih razlag zakona ne pridejo v poštev (npr. OdlUS XVII, 92, Up-1369/06, Ur. l. 113/08) ali da sodišče ni dalo razumnih razlogov, zakaj ni upoštevalo jasne in nedvoumne zakonske določbe (OdlUS XVII, 38, Up-2698/07, Ur. l.  62/08). US je tudi izreklo, da »očiten« pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja, izključujejo vsako možnost drugačnega sklepanja (Up-336/06 in U-I-209/07 z dne 14. 2. 2008). Po drugi strani za zavrnitev poskusov ustavnih pritožnikov, da bi od US dosegli vsebinsko presojo pravilnosti sodbe iz rednega sodnega postopka, zadošča ugotovitev, da je sodišče odločitev obrazložilo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov tudi dopuščajo (Up-280/00 z dne 18. 9. 2001) ali da pravno stališče sodišča, ki mu ustavna pritožba oporeka, takšne kvalificirane stopnje nepravilnosti gotovo ne dosega, saj je sodišče uporabilo pravila razlage, ki so v pravni znanosti mogoča, svoje stališče pa je tudi dovolj izčrpno obrazložilo (OdlUS XVII, 88, Up-611/07, Ur. l. 111/08). Zadošča ugotovitev, da so »zaključki sodišč tudi življenjsko in logično možni« ter pojasnilo, da »preizkus v okviru te zatrjevane kršitve ne more pomeniti izčrpne in podrobne analize izvedbe in primerjave dokazov in njihove ocene, kot to z obširno dopolnitvijo ustavne pritožbe želi pritožnik …« (Up-440/00 z dne 26. 2. 2002).

87Navedeni primeri dokazujejo ustrezen zadržan pristop US in izhodišče, da US, razen v izjemnih primerih, ne more presojati pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane sodne odločbe, ko gre za vprašanja uporabe zakona, ki ne posegajo na raven človekovih pravic.

88Vendarle je treba kritično opozoriti, da v posameznih primerih US doslej kriterija »očitne napačnosti« in s tem »arbitrarnosti in samovoljnosti« ni vedno dosledno razumelo tako ozko. V določenih primerih je mogoče dobiti vtis, da je US že skoraj zabrisalo razliko med »nezakonitostjo« in »očitno nezakonitostjo« ter se je spustilo v obravnavo težkih, doktrinarnih vprašanj razlage zakona (ki na raven človekovih pravic sicer ne posega), npr. na področje razmejitve med pravnimi in dejanskimi vprašanji (OdlUS XII, 113, Up-232/02, Ur. l. 134/03, zelo široko npr. tudi OdlUS XII, 109, Up-243/02, Ur. l. 113/03 ter Up-404/01 in Up-270/01 z dne 19. 2. 2004).