Miha Trampuž, 2002

10Svoboda izražanja je usmerjena in varovana predvsem v razmerju do organov državne oblasti in drugih centrov odločanja. Zato se v doktrini obravnava predvsem s tega vidika (prim. npr. glede svobode tiska gl. Krivic, s. 210–220). V mnogo manjši meri je ta pravica obdelana z vidika njene razmejitve do drugih ustavnih pravic, v našem primeru do pravic iz ustvarjalnosti. Pri tem vidiku je treba v izhodišču navesti, da pravice iz ustvarjalnosti praviloma ne varujejo idej, načel, odkritij, posamičnih podatkov, informacij kot podatkov per se ipd.; vrhu tega so zaradi svobode tiska, govora ter drugih oblik javnega obveščanja in izražanja že v področnih zakonih predvidene njihove ustrezne omejitve. Zato sta člena 39 in 60 v osnovi usklajena in med njima ne bi smelo biti kolizij. Vendar pa se aktualizira tudi to področje (Hugenholtz, s. 1, 12), kar nenazadnje kaže tudi praksa Komisije (Evropske komisije za človekove pravice).