Franc Testen, 2002

4Drugi odstavek 165. člena vsebuje rešitev, ki naj zagotovi, da bo US odločalo v ustavno predvideni sestavi devetih sodnikov, tudi če do izteka mandata na izpraznjeno mesto ni bilo mogoče izvoliti (zagotoviti začetka izvrševanja funkcije) novega sodnika (za širšo razlago te določbe glej tudi komentar k 166. členu). Do zamud pri izvolitvi sodnika lahko pride (in je tudi že prišlo v Sloveniji in v vseh državah, kjer sodnike voli parlament) zaradi volitev v parlamentu, zaradi praviloma zahtevnejše večine, potrebne za izvolitev in zaradi (politične) pomembnosti funkcije ustavnega sodnika. Problem rešuje večina držav s podobnimi določbami o prorogaciji sodniške funkcije. Vendar “stari” sodnik ni dolžan opravljati funkcije še po izteku mandata (primerjaj komentar k 164. členu). Druga možna rešitev tega problema je “nadomestni” sodnik. Kot zanimiva rešitev, ki učinkovito preprečuje obstrukcijo s strani parlamentarnih strank, se navaja ureditev v Čilu. Ustavno sodišče tri leta vnaprej sestavi listo oseb, ki bodo prevzele funkcijo ustavnega sodnika, če po izteku mandata posameznega sodnika v določenem roku (deset dni) parlament ne uspe imenovati novega sodnika.

5Ne rešuje pa navedena določba položaja, ko se zaradi hkratnega izteka mandata več sodnikom istočasno voli več sodnikov, pa je izvoljenih manj kandidatov, kot je prostih sodniških mest. Tak primer se je zgodil na volitvah 28. 10. 1998. Zaradi izteka mandata je bilo prostih pet sodniških mest. Predsednik republike je predlagal pet kandidatov, izvoljeni so bili samo trije. Predlogi kandidatur niso bili vloženi tako, da bi posamezen kandidat kandidiral na mesto določenega sodnika, ki mu bo potekel mandat. Tak predlog kandidature bi bil verjetno celo protiustaven, ker bi omogočal poslancem, da izberejo, kateremu od sodnikov (z neizvolitvijo kandidata za “njegovo” mesto) “podaljšajo sodniški mandat”. Tako je nastal položaj, ko je petim sodnikom potekel sodniški mandat, na njihova mesta pa so bili izvoljeni trije sodniki. Na dveh sodniških mestih bi torej skladno z določbo 2. odst. 165. člena sodnika lahko opravljala sodniško funkcijo še do izvolitve novih sodnikov – le tako bi bila zagotovljena ustavno predvidena devetčlanska zasedba sodniških mest. Vendar ni bilo nobene ustavne ali zakonske določbe, ki bi pomagala razrešiti vprašanje, kateri dve sodniški mesti sta ostali nezasedeni. Vprašanje bi se mogoče dalo rešiti na podlagi določbe 3. odst. 10. člena Poslovnika US, ki določa pravila za določitev senioritete sodnikov. Vendar ni jasno, ali je možnost, da posamezen sodnik še po izteku mandata opravlja funkcijo, zanj breme ali ugodnost. Problem se je razrešil tako, da so novoizvoljeni trije sodniki začeli izvrševati svojo funkcijo z dnem, ko je prejšnjim petim sodnikom potekel čas, za katerega so bili izvoljeni, vseh pet sodnikov, ki jim je iztekel mandat, pa je prenehalo opravljati sodniško funkcijo. Za takšno odločitev so govorile zlasti naslednje ustavne in zakonske določbe. Petim sodnikom je mandatna doba potekla. Na podlagi 1. odst. 17. člena ZUstS lahko izvoljeni sodnik začne izvrševati funkcijo po dani prisegi. Določba 2. odst. 165. člena Ustave je namenjena preprečevanju “kriznih situacij”. US glede na določbe o sklepčnosti in o potrebnem kvorumu lahko deluje tudi v sestavu sedmih sodnikov. Dne 28. 10. 1998 je bil izvoljen še osmi sodnik (sodnica) in dne 18. 12. 1998 še deveti sodnik. Problem ostaja pravno nerešen in se v praksi lahko ponovno zgodi.