Tone Jerovšek, 2002

6Pritožba se lahko vloži tudi zaradi molka uprave, ker odločba o zahtevku stranke v predpisanem roku ni bila izdana ( 4. odst. 13. in 4. odst. 222. člena ZUP). Molk uprave nastane, če pristojni organ ne izda upravne odločbe v enem mesecu, če vodi skrajšani ugotovitveni postopek, oziroma v dveh mesecih, če vodi poseben ugotovitveni postopek, če ni s predpisom določen krajši ali daljši rok. Ta rok teče od dneva vložitve pravilno sestavljene zahteve, torej popolne vloge. Če je stranka vložila nepopolno vlogo in jo je na zahtevo organa dopolnila, začne teči omenjeni rok od dneva, ko je organ prejel dopolnjeno vlogo. Rok za izdajo odločbe tudi ne teče v času, ko je postopek prekinjen. Če pristojni organ ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. Molk organa je zakon opredelil kot fikcijo negativne odločitve. Na to fikcijo zavrnitve zahtevka pa je vezal pravico do pritožbe, da bi s tem zavaroval pravice in pravne interese stranke. Stranka bi namreč brez takšne pravne ureditve prišla v nemogoč položaj. S svojim zahtevkom stranka terja vzpostavitev novega pravnega razmerja ali spremembo obstoječega oziroma zahteva, naj se določena pravica razširi oziroma obveznost zoži ali celo ukine. Novega pravnega razmerja ne bi mogla vedno vzpostaviti oziroma doseči, če ne bi imela v primeru molka organa zagotovljene tudi pravice do pritožbe.

7Opozoriti je še potrebno, da pravica do pritožbe v primeru molka organa ni vezana na zamudni – prekluzivni rok. Stranka lahko namreč kadarkoli po vloženem zahtevku in seveda po izteku rokov za izdajo odločbe vloži pritožbo, kot da je bil njen zahtevek zavrnjen in torej ni vezana na siceršnji pritožbeni rok, ki sicer teče od dneva vročitve odločbe.