Sebastian Nerad, 2011

36US je načeloma pristojno za presojo veljavnih predpisov. Na podlagi 47. člena ZUstS pa je pod določenimi pogoji pristojno tudi za presojo predpisov, ki v času odločanja  ne veljajo več (bodisi da niso več veljali že ob začetku postopka, bodisi da so prenehali veljati med postopkom). Predpise, ki ne veljajo več, US presoja samo, če pobudnik ali predlagatelj izkaže, da niso bile odpravljene posledice protiustavnosti ali nezakonitosti. V tem postopku US izda ugotovitveno odločbo, ki ima pri zakonih učinek razveljavitve, pri podzakonskih predpisih pa US odloči, ali ima odločba učinek razveljavitve ali odprave. Pri presoji predpisov, ki ne veljajo več, se pristojnost US prepleta z vprašanjem pravnih učinkov njegovih odločb – če se kljub razveljavitvi oziroma odpravi ne bi mogle odpraviti nastale škodljive posledice, US takega predpisa ne bo presojalo. Od učinkov odločbe (43. do 46. člen ZUstS) je torej odvisen obstoj pravovarstvene potrebe za odločanje US (OdlUS XI, 149, U-I-183/99, Ur. l. 65/02). Pri odločanju, ali odločbi dati učinke odprave, US praviloma tudi tehta med škodljivimi posledicami, ki bi nastale zaradi njegove odločbe, in tistimi, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti podzakonskega predpisa.

37Primeri. OdlUS XI, 223, U-I-184/99 z dne 24. 10. 2002: »Na podlagi odločbe US, ki ugotovitvi neustavnosti podzakonskega predpisa daje učinek odprave, lahko pobudnik zahteva odpravo škodljivih posledic, ki so mu nastale na podlagi takega predpisa. Pogoj za tako zahtevo je, da je vložena v treh mesecih od dneva objave odločbe US in da od vročitve posamičnega akta, izdanega na podlagi protiustavnega predpisa, oziroma od objave takega predpisa do vložitve pobude ni preteklo več kot eno leto (46. člen ZUstS). […] Ker je bila pobuda vložena po poteku enega leta od objave Uredbe, ni izpolnjen eden izmed pogojev, da bi pobudnici na podlagi morebitne ugotovitvene odločbe o protiustavnosti izpodbijanega 8. člena Uredbe, ki bi ji bil dan učinek odprave, lahko na podlagi 46. člena ZUstS zahtevali odpravo škodljivih posledic.« OdlUS XV, 74, U-I-239/04, Ur. l. 112/06: »Ker se po 44. členu ZUstS razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je pravovarstvena potreba za presojo ne več veljavnega zakona podana le, če bi morebitna ugotovitev o njegovi neskladnosti z Ustavo še vplivala na pobudnikov položaj. Glede na to, da pobudničin postopek, v katerem zahteva vračilo razlike med obračunano in znižano trošarino, še ni pravnomočno končan, so pogoji iz 47. člena ZUstS za presojo izpodbijane določbe podani.« OdlUS XIV, 58, U-I-390/02, Ur. l. 62/05: »Ugotovitev z učinkom razveljavitve na pravni položaj pobudnikov ne more vplivati. Njihov pravni položaj bi se izboljšal le, če bi v zvezi s plačilom pavšalnih prispevkov imeli odprte postopke, ki pa jih niso izkazali. V primeru ugotovitve neskladnosti z Ustavo in zakonom z učinkom odprave mora pobudnik izkazati nastanek škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti, kar je na podlagi 47. člena ZUstS pogoj za presojo predpisov, ki so med postopkom prenehali veljati. Ne glede na morebitne posledice, ki so nastale pobudnikom, US izpodbijanega Sklepa ne bi odpravilo. Ob tehtanju razlogov za tako odločitev na eni strani in posledic take odločitve na drugi strani je ugotovilo, da bi posledice, ki bi zaradi take odločitve nastale, lahko v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja povzročile nepopravljive posledice.«

38Pri pobudnikih se vprašanje pristojnosti za presojo neveljavnih predpisov prepleta tudi z vprašanjem pravnega interesa, saj po novejši ustavnosodni praksi pobudniki izkazujejo pravni interes le, če hkrati s pobudo vložijo ustavno pritožbo, za to pa je seveda treba predhodno izčrpati vsa pravna sredstva. Primerjaj naslednji zadevi – starejšo in novejšo: OdlUS XII, 1, U-I-279/00 z dne 16. 1. 2003: »Ker lahko US v primerih, ko je izpodbijana zakonska določba, to le razveljavi (43. člen ZUstS), ima tudi ob ugotovitvi neskladnosti ta njegova ugotovitev le učinek razveljavitve. Glede na 44. člen ZUstS navedeno pomeni, da je pravovarstvena potreba za presojo ne več veljavnega predpisa podana, če je pobudnik stranka v postopku, v katerem bi morala biti izpodbijana določba uporabljena, pa postopek še ni pravnomočno končan, oziroma ima pobudnik v tem postopku še možnost vložiti izredna pravna sredstva oziroma ustavno pritožbo.« U-I-89/09, Up-2349/08 z dne 4. 6. 2009: » Na podlagi prvega odstavka 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti. Za oceno ustavnosti predpisa, ki je prenehal veljati, mora pobudnik izkazati t. i. pravovarstveno potrebo. Pobudnik je pravovarstveno potrebo utemeljeval z ustavno pritožbo, s katero je izpodbijal v 7. točki izreka navedeno odločitev prvostopenjskega sodišča. Ker pravna sredstva niso izčrpana, je US to ustavno pritožbo zavrglo. To pa pomeni, da morebitna ugoditev njegovi pobudi ne bi privedla do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. Zato je US njegovo pobudo zavrglo.«