Sebastian Nerad, 2011

42Predlagatelj oziroma pobudnik mora v vlogi navesti predpis oziroma posamezno določbo, ki jo izpodbija, ter določbe Ustave (mednarodne pogodbe ali zakona), s katero naj bil predpis v neskladju (obvezne sestavine vloge določata ZUstS in Poslovnik US). Vsako zatrjevano neskladnost je treba obrazložiti. US praviloma opravi presojo v okviru navedb in očitkov vlagatelja, in še to le glede tistih, ki so jasni in obrazloženi; pavšalnih očitkov US ne presoja. Na drugi strani pa US tudi ni formalno vezano na predlog vlagatelja – izpodbijane določbe lahko preizkusi tudi z drugih vidikov ali z vidika drugih določb Ustave ali zakona, ki jih vlagatelj ni uveljavljal (OdlUS XI 211, U-I-135/00, Ur. l. 93/02), poleg tega pa lahko predmet presoje razširi na druge določbe in celo na drug predpis. Po eni strani torej US samo ne išče razlogov, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana ureditev protiustavna, če vlagatelj teh razlogov ne navede (OdlUS XIII, 35, U-I-141/01, Ur. l. 62/04), po drugi strani pa pri odločanju ni vezano na predlog in lahko oceni tudi ustavnost ali zakonitost določb drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, katerih ocena ni bila predlagana, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve (30. člen ZUstS). Na podlagi koneksitete lahko US »preskakuje« med določbami istega ali drugega zakona (OdlUS XIV, 66, U-I-90/05, Ur. l. 75/05), med določbami podzakonskih predpisov (OdlUS XII, 18, U-I-178/00, Ur. l. 33/03) pa tudi med določbami predpisov, ki so v hierarhiji na različnih ravneh (OdlUS XII, 42, U-I-272/98, Ur. l. 48/03).