Prepoved tajne zakonodaje
Lovro Šturm, 2002
32Tajna zakonodaja je v neskladju s konceptom demokratične pravne države in s pridobitvami moderne pravne civilizacije. Nekdanja država SFRJ je formalno poznala dve obliki tajne zakonodaje: tajni uradni list SFRJ in posebne skrivne podzakonske predpise. Tajni uradni list, ki se je imenoval “Uradni list SFRJ – zaupno glasilo”, je začel izhajati v letu 1980. Njegovi prejemniki so bili različni, njihovo število se je gibalo od 22 do približno 40 prejemnikov v vsej državi. Uvedba tajnega uradnega lista SFRJ je bila v očitnem nasprotju s takratnimi ustavnimi načeli o objavljanju zakonov in drugih pravnih predpisov. V letu 1981 so republiške tajne uradne liste uvedle vse jugoslovanske republike, tudi Socialistična republika Slovenija. Od prvega junija leta 1980, ko je bila izdana prva številka tajnega uradnega lista, je bilo izdanih skupaj 618 številk. Če to število primerjamo s številom rednih izdaj splošnega uradnega lista v tem obdobju, ki jih je bilo 817, vidimo, da je šlo za izredno obsežen del pravnega urejanja. Med pravnimi akti iz tajnega uradnega lista SFRJ je bilo 55 zakonov (Šturm–1991, s. 153 in sl.). Povedati je treba še to, da so bili tajni predpisi splošne narave in širših razsežnosti obvezni in v veljavi že pred tajnimi uradnimi listi. Ti so pomenili samo njihovo novo obliko.
33V SFRJ so obstajali tudi posebni tajni splošni podzakonski predpisi, ki niso bili nikdar objavljeni, tudi v tajnem uradnem listu SFRJ jih ni najti. Urejali so določena vprašanja s področja državne varnosti. Številna določila teh predpisov so bila v direktnem nasprotju z zakoni in z že tedaj veljavnimi ustavnimi določili o varstvu človekovih pravic in temeljnih ustavnih svoboščin. Skrivni pravni akti, ki na izviren način urejajo določena razmerja s področja državne varnosti in obrambe države, so pomenili skupaj s predpisi iz tajnega uradnega lista, ki so urejali predvsem gospodarsko-finančna razmerja, nevidni vzporedni pravni sistem, ki je obstajal poleg rednega pravnega sistema. Kot taki so pomenili eno permanentnih in zelo hudih kršitev pravne varnosti v tedanji državi. Skrivni pravni akti imajo samo videz pravnih predpisov, v resnici nikdar ne morejo biti del pravnega reda.
34Takšna praksa je pomenila obstoj ne samo paralelnega, pač pa tudi izključujočega (ne)pravnega sistema, s tem pa erozijo veljavnega pravnega reda in je zato pomenila najresnejšo obliko trajnega ogrožanja človekovih pravic. V Sloveniji je posebno obliko pomenil Priročnik za delo milice na področju varstva ustavne ureditve, ki ga je v strogo zaupni obliki izdal tedanji Republiški sekretariat za notranje zadeve leta 1985 in je bil v uporabi vse do spremembe političnega sistema v letu 1990.
35US je opravilo izčrpen prikaz in analizo nekdanjih skrivnih predpisov. V obrazložitvi svoje odločitve o ustavni pritožbi B. P., OdlUS V, 184, Up-84/94 z dne 11. 7. 1996 s področja politične policije je v točki 28 obravnavalo skrivne predpise za delovanje tajne politične policije nekdanje Jugoslovanske ljudske armade. V zadevi Miha Brejc in dr., OdlUS VI, 158, U-I-228/96, Ur. l. 15/97 je v točkah 80–84 podrobno obravnavalo skrivne predpise za delovanje nekdanje tajne partijske politične policije (Službe državne varnosti). US na koncu analize ugotavlja, da je že sam obstoj tajnih in skrivnih predpisov s pooblastili tajni politični policiji pomenil hudo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin