Franc Testen, 2002

54Člen 16 ZRLI določa: Če DZ meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z Ustavo, zahteva, naj o tem odloči US. US odloči o zahtevi v 30 dneh. US je v postopku po 16. členu ZRLI doslej odločalo trikrat (zadeve OdlUS IV, 116, U-I-266/95, Ur. l. 69/95; OdlUS V, 125, U-I-265/96, Ur. l. 43/96 in OdlUS VI, 69, U-I-121/97, Ur. l. 34/97). Vsebina zahteve za razpis referenduma se lahko nanaša na vsa vprašanja, ki se urejajo z zakonom, merilo presoje pa je Ustava. V zadevi OdlUS VI, 69 je US glede merila presoje sprejelo naslednje zanimivo stališče. Določba 14. člena ZRLI, da mora biti referendumsko vprašanje jasno izraženo, pomeni (tudi), da mora referendumsko vprašanje predstavljati povezano celoto (problem, ki ga ameriška teorija označuje kot single subject rule, italijanska pa kot univocita). Gre za odraz pravice volivca, da je njegov glas za ali proti referendumskemu vprašanju pravilen (korekten) odraz njegove svobodne volje. DZ bi v primeru takšne nejasnosti lahko izpeljal postopek po 15. členu ZRLI. Če takšnega postopka ni izpeljal, pa mora US v postopku po 16. členu ZRLI ob ocenjevanju ustavnosti referendumskega vprašanja presoditi vprašanje tudi s tega stališča: (tako) nejasno vprašanje je v nasprotju z načeli pravne države (2. člen) pa tudi z 90. členom.

55V postopkih po 16. členu ZRLI je US reševalo še dve pomembni postopkovni vprašanji. V zadevi OdlUS IV, 116 je bilo sporno, ali sme sodišče odločati o ustavnosti referendumskega vprašanja že v fazi referendumske pobude, torej še preden je zbranih (najmanj) 40.000 podpisov, ali šele v fazi referendumskega vprašanja, potem ko je (če je) zbrano potrebno število popisov. S šestimi glasovi proti trem je US odločilo, da lahko odloča že v fazi zbiranja podpisov za podporo referendumski pobudi. Na drugo zanimivo procesno vprašanje je v zadevi OdlUS VI, 69 v LM opozoril sodnik Zupančič. Štel je, da v tej zadevi ni bila izpolnjena odločilna procesna predpostavka. DZ naj se namreč ne bi bil nedvoumno opredelil, da je referendumsko vprašanje, katerega presojo je zahteval, protiustavno. Po njegovem mnenju je torej manjkal relevanten spor med DZ in pobudniki referenduma, zaradi česar je bilo US spravljeno v položaj, ko je moralo izdati svetovalno mnenje (advisory opinion) brez izražene kontroverze. (O podobnem procesnem vprašanju pri preventivni kontroli mednarodnih pogodb gl. v nadaljevanju v tč. 25). US ni sledilo temu pomisleku in je utemeljilo svojo pristojnost s tem, da se je DZ v zahtevi izrecno skliceval na določbo 16. člena ZRLI. Čeprav v zahtevi res ni bilo izrecno navedeno, da je DZ referendumsko vprašanje štel za protiustavno, naj bi takšno njegovo stališče izhajalo iz odločitve, da začne postopek po 16. členu ZRLI.

56Zanimivo je še stališče, sprejeto v odločbi OdlUS V, 125. Če je v neskladju z Ustavo del referendumskega vprašanja, ki je ločljiv od preostalega dela, tako da brez njega referendumsko vprašanje ostane bistveno enako, mora DZ razpisati referendum o preostanku tega vprašanja. Tudi glede možnosti delnega posega v izpodbijano vsebino referendumskega vprašanja torej velja kriterij ločljivosti – enako kot pri izpodbijanju veljavnih predpisov (o ločljivosti glej več v komentarju k 161. členu)