Igor Kaučič, 2011

1Prvo fazo revizije Ustave sestavljata dva dela, to sta predlog za začetek postopka in odločanje o njem. Ustava predlagateljem ne določa pravice predlagati spremembo Ustave, temveč pravico predlagati začetek postopka za spremembo Ustave. Določba, ki jo druge ustave ne poznajo (v teh je ustavnorevizijska iniciativa opredeljena kot pravica predlagati spremembo ustave), je očitno nekritično povzeta po prejšnji ustavi iz leta 1974. Ustreznejša bi bila ureditev, ki bi za ustavnorevizijski postopek, tako kot 88. člen Ustave za zakonodajnega, predpisala, da lahko pooblaščeni subjekti predlagajo DZ spremembo Ustave in ne začetek postopka zanjo. PoDZ-1 v tretjem odstavku 173. členu določa, da predlog za začetek postopka sestavljata dva dela. V prvem delu predloga mora biti navedeno, v čem in kako naj se Ustava spremeni ter razlogi za spremembo (enako določbo vsebuje 57. člen ZRLI), drugi del pa obsega osnutek ustavnega zakona.

2Upravičeni predlagatelji začetka postopka za spremembo Ustave so dvajset poslancev DZ, Vlada ali najmanj trideset tisoč volivcev. V razmerju do zakonske iniciative je Ustava uveljavila sistem rezervirane (zožene) ustavnorevizijske iniciative. Medtem ko lahko zakone predlaga Vlada, vsak poslanec, DS ali najmanj pet tisoč volivcev (88. in 97. člen Ustave), te pravice v postopku za spremembo Ustave nima DS. Tudi pogoji za vložitev predloga so bolj zahtevni kot pri zakonski iniciativi, saj je zanjo potrebno bistveno večje število poslancev (dvajset) in volivcev (najmanj trideset tisoč).

3Postopek s predlogom za začetek postopka za spremembo Ustave ureja v 173. členu PoDZ-1, za predlog volivcev (ljudska ustavnorevizijska iniciativa) pa tudi ZRLI v 59. členu. Pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo Ustave lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. V sedmih dneh po prejemu pobude mora predsednik DZ na podlagi 16. a člena ZRLI obvestiti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določiti rok za zbiranje podpisov za podporo pobudi. To mora v 60 dneh podpreti najmanj trideset tisoč volivcev. Volivec da svojo podporo predlogu za začetek postopka za spremembo Ustave z vpisom osebnih podatkov in podpisom na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. Volivec podpiše obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, ali prek enotnega državnega portala e-uprave z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom (16. b člen ZRLI). Predstavnik volivcev mora predlog za začetek postopka za spremembo Ustave predložiti DZ najpozneje v 30 dneh po preteku roka, določenega za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu za začetek postopka.

4Posebna narava ustavnorevizijskega akta zahteva, da ga strokovnopolitično oblikuje posebno delovno telo DZ, to je Ustavna komisija (širše o tem Cerar, s. 27–28). Predvidena je kot začasno in ne stalno delovno telo, ki jo v 30 dneh po predložitvi predloga za začetek postopka ustanovi DZ. Sestavljena je po proporcionalnem načelu, ki upošteva razmerje med poslanci vladajoče koalicije in opozicije, pri čemer ima vsaka poslanska skupina v tej komisiji vsaj eno mesto (prim. 33. in 34. člen PoDZ-1). Ustavna komisija pripravlja in obravnava predloge ustavnorevizijskih aktov in sklepov za DZ. Predlog sklepa za začetek postopka za spremembo Ustave in stališča o osnutku ustavnega zakona sprejema Ustavna komisija z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev (členi 174–176 PoDZ-1).