Tone Jerovšek, 2002

1Tujec v RS je oseba, ki nima njenega državljanstva. To je državljan tuje države ali oseba brez državljanstva – apatrid. Načeloma so tujci glede pravic in svoboščin izenačeni z državljani. Ustava v poglavju o človekovih pravicah in svoboščinah govori o človekovih pravicah kot univerzalnih pravicah, ki pripadajo človeku in izhajajo že iz splošno veljavnih načel mednarodnega prava (nedotakljivost človekovega življenja, prepoved diskriminacije, prepoved mučenja, varstvo osebne svobode, varstvo človekove osebnosti in svobode, domneva nedolžnosti, pravica do pravnega sredstva ipd.). Za te univerzalne pravice uporablja Ustava besedne znake, kot so: vsakdo ima, vsakomur je zagotovljeno, nihče ne sme biti, človekovo življenje je … ipd.

2Nekatere pravice pa zagotavlja ali priznava tujcem z omejitvami, ki jih določi zakon: tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej (32. člen); zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci (43. člen); v mejah zakona je priznana pravica do pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva (48. člen); tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali če tako določa mednarodna pogodba, ob pogoju vzajemnosti (68. člen).

3Izključno državljanske pravice pa priznava samo državljanom Slovenije, kot npr. aktivno in pasivno splošno volilno pravico (43. člen); pravico do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (44. člen ); pravico do peticije (45. člen); pravico do socialne varnosti (50. člen); dolžnost države ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje (78. člen).

4Z Zakonom o tujcih – ZTuj-1 so določeni pogoji in načini vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v RS (1. člen). Po tem zakonu se za osebe brez državljanstva v primerih, ko so določbe Konvencije o pravnem položaju oseb brez državljanstva (Ur. l. MP 9/92) za njih ugodnejše, uporabljajo določbe te konvencije. V primerih, ko se za tujce – državljane drugih držav po zakonu zahteva uveljavitev načela vzajemnosti, se osebam brez državljanstva ta pogoj lahko oprosti, če prebivajo v RS najmanj tri leta (2. člen). Ta zakon se ne uporablja za tujce, ki so zaprosili za azil (prosilci za azil) in za tujce, ki jim je bil v RS priznan status begunca, razen če ni z zakonom določeno drugače.Ta zakon se ne uporablja za osebe, ki imajo v RS začasno zatočišče po zakonu, s katerim se ureja začasno zatočišče, razen če ni z zakonom določeno drugače. Določbe tega zakona se ne uporabljajo za osebe, ki so po mednarodnem pravu upravičene do privilegijev in imunitet (3. člen). Tujec mora za vstop v RS, poleg veljavne potne listine iz 7. člena tega zakona, imeti tudi vizum ali dovoljenje za prebivanje, ali dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve in dela ali dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija (8. člen). Tujec mora med bivanjem v RS spoštovati Ustavo, zakone in druge splošne pravne akte v RS ter se podrejati ukrepom pristojnih državnih organov (4. člen).

5Tujci skladno z ustavno svobodo gibanja svobodno zapuščajo RS v skladu z zakonom.