Lovro Šturm, 2002

15Razmerje med zakoni in podzakonskimi akti je dovolj natančno določeno z razlago pravne doktrine. Po tej razlagi podzakonski splošni akti ne smejo vsebovati določb, ki jih v zakonu ni, zlasti ne smejo samostojno odrejati novih ali posebnih pravic ali obveznosti. Delovanje vseh tistih državnih organov, ki izdajajo podzakonske splošne akte, mora biti v vsebinskem pogledu pravno odvisno in sme torej s svojimi splošnimi predpisi zakon samo tehnično dopolnjevati, razčlenjevati in opisovati. Nikakor ne sme vanj posegati vsebinsko, saj bi v tem primeru zakonodajne funkcije prešle v druge državne organe. Naštete zahteve je potrebno najbolj dosledno upoštevati pri vseh tistih oblikah delovanja državnih organov, ki se uveljavljajo na enostransko pravno obvezujoč način z oblastno prisilo ali pa celo avtoritarno z državno represijo.

16Pogoj za vzpostavitev demokratične pravne države je obstoj transparentnega pravnega reda. Zakoni morajo biti objavljeni, preden začno veljati (glej komentar 154. člena). Strogo mora biti spoštovano pravno razmerje med izvirnimi pravnimi normami v pravnih aktih z značajem zakona in odvisnimi pravnimi normami v podzakonskih splošnih pravnih aktih.

17Prednje načelno izhodišče se lahko sprevrže ali povsem izniči, če ne spoštujemo sočasno tudi zahteve, da naj zakon ne vsebuje nejasnih opisov pristojnosti, preširoko zastavljenih in ne dovolj definiranih pooblastil, eksemplifikativnih klavzul ipd. Zakon tudi ne sme delegirati pristojnosti zakonodajalca, kar pomeni, da ne sme prepuščati izvirnega pravnega urejanja drugim državnim organom. To mora ostati pridržano zakonodajalcu. Ta mora to svojo funkcijo v polni meri tudi dejansko opravljati.

18Za razmerje med zakonodajno in izvršilno oblastjo v parlamentarni demokraciji je odločilnega pomena spoštovanje legalitetnega načela. Pravna teorija opredeljuje legalitetno načelo tako, da razmerja med zakonodajno in izvršilno oblastjo opredeljuje kot vsebinsko vezanost delovanja izvršilne oblasti na zakon. Zakon mora biti podlaga za izdajanje podzakonskih predpisov in posamičnih aktov izvršilne oblasti (tako vlade kot upravnih organov), ta dejavnost pa mora biti tudi v vsebinskem pogledu vseskozi v zakonskem okviru.

19Pri svojem pravnem urejanju je vlada v vsebinskem pogledu vezana na namen zakonodajalca in mora upoštevati vrednostna merila za izvrševanje zakona. Namen in merila morajo biti v zakonu jasno izraženi ali iz njega nedvoumno razvidni.

20Specifični primeri vezanosti zakonodajalca na legalitetno načelo so podani takrat, kadar zakonodajalec v zakonu pooblasti vlado ali upravni organ za izdajanje podzakonskih predpisov za izvrševanje zakona, tega pooblastila pa ne dopolni z vsebinskimi kriteriji (t. i. “golo” ali “bianko” pooblastilo). Tako pooblastilo pomeni opustitev obveznega pravnega urejanja s strani zakonodajalca in zato ni v skladu z ustavnim redom.