Pravice iz kapitalskih vložkov
Jan Zobec, 2011
30Ker varuje Ustava vse pravice, ki pomenijo uresničevanje človekove svobode na premoženjskem področju, uživajo varstvo tudi upravljavske in premoženjske pravice, ki izhajajo iz kapitalskega vložka (delnic) delničarja v delniški družbi. Delnica pomeni celoto upravičenj – tako upravljavskih kot ozko in neposredno premoženjskih, ki jih zaradi medsebojne pogojenosti in prepletenosti ni mogoče ločevati na »podjetniška« in čista premoženjska (»zasebno lastninska«). Upravljavska upravičenja praviloma niso sama sebi namen – so le posledica premoženjskega interesa delničarja (ki tega interesa ne more učinkovito varovati in uresničevati brez upravljavskih upravičenj) in zato sredstvo »premoženjskih« upravičenj. Prek upravljavskih pravic imetnik delnice vpliva na kapital, ki ga je vložil v delniško družbo – brez teh pravic ni mogoče razpolagati s premoženjem družbe. Povedano v ustavnopravnem jeziku: upravljavske pravice so tiste, ki zagotavljajo namen ustavnega jamstva lastnine, to je zagotovitev in uresničitev posameznikove svobode (prim. OdlUS VII, 150, U-I-60/98, Ur. l. 56/98). Svoboda posameznika zahteva spoštovanje njegove volje in avtonomije. In če se pri lastninski pravici volja in avtonomija lastnikov odražata v veliki meri prav pri sprejemanju odločitev o uporabi in upravljanju stvari (tako US v Up-1292/08 z dne 10. 9. 2009, Ur. l. 77/09), se pri delnicah v upravljavskih pravicah. Zato bi morala biti v okviru 33. člena varovana vsa upravičenja, ki izhajajo iz kapitalskega vložka – tudi upravljavska (npr. glasovalna pravica, pravica sodelovati na skupščini).
31To potrjuje tudi praksa ESČP, ki delnico pojmuje kot kompleksno pravno entiteto – delnica ne pomeni samo posrednega zahtevka do premoženja družbe, ampak vključuje tudi druge pravice, med njimi zlasti glasovalne pravice in pravico vplivati na družbo (prim. sodbo v zadevi Sovtransavto Holding proti Ukrajini z dne 25. 7. 2002, 92. t.). Če se s povečanjem delniškega kapitala družbe zmanjša delež posameznega delničarja (do tega je prišlo v zadevi Sovtransavto Holding proti Ukrajini, ko je zaradi zaporednega povečanja delniškega kapitala družbe Sovtransavto-Lugansk pritožnikov delež s prvotnih 49 % zvodenel na 20,7 %), se s tem še ne poseže v čiste premoženjske pravice delničarja (vrednost njegovega premoženja se zaradi tega ni zmanjšala), vsekakor pa v upravljavske pravice in s tem v zmožnost delničarjevega nadzora nad premoženjem družbe (prim. 92. t. obrazložitve omenjene sodbe ESČP; tako tudi Timmerman, Some Thoughts on the Impact of Fundamental Rights on Dutch Company Law v Barkhuysen, Lindenbergh, ko utemeljuje obvezno prednostno pravico nakupa delnic v nizozemskem pravu, ki v primeru izdaje novih delnic delničarju zagotavlja enak vpliv na upravljanje družbe in enak obseg glasovalnih pravic, prav s ciljem spoštovanja konvencijskega jamstva lastnine – s. 24–26).
32Vendar je (aktualno) stališče US drugačno. V OdlUS XIII, 65, U-I-199/02, Ur. l. 124/04 je strogo razmejilo upravljavska in premoženjskopravna upravičenja ter se postavilo na stališče, da so v okviru ustavnega jamstva lastnine varovana samo premoženjska upravičenja. Navedlo je: »Zakonodajalec je v okviru svojih pristojnosti iz prvega stavka drugega odstavka 74. člena spremenil zakonsko opredeljeni način uresničevanja pravice na delnici v t. i. javnih delniških družbah, ni pa posegel v ustavnopravno varovana premoženjskopravna upravičenja iz delnice. Pobudniki kot delničarji ohranijo tudi po uveljavitvi ZGD-F vse premoženjske pravice, ki izhajajo iz delnice (pravico do dela dobička in pravico do alikvotnega deleža v primeru likvidacije oziroma stečaja družbe). Zato izpodbijana določba (prvega odstavka 136. člena ZGD-F) ni v neskladju s 33. in 67. členom.« To stališče je ponovilo še v OdlUSXVII, 73, U-I-66/08, Ur. l. 49/08 in 121/08, kjer je v 101. točki obrazložitve navedlo: »Za poseg v pravico do zasebne lastnine bi šlo le, če bi delničar izgubil premoženjske pravice iz delnic, ki jih ima. Delničarji družb naslednic pa premoženjskih pravic iz delnic ne izgubijo, temveč izgubijo le glasovalne pravice (četrti in peti odstavek 6. člena ZPNPID). Delničarji tudi po uveljavitvi ZPNPID ohranijo vse premoženjske pravice, ki izhajajo iz delnice (pravico do dela dobička in pravico do alikvotnega deleža v primeru likvidacije oziroma stečaja družbe), in to ne glede na to, ali izpolnijo obveznost dati prevzemno ponudbo ali ne. Zato izpodbijana določba drugega odstavka 6. člena ZPNPID ni v neskladju s 33. členom.«
33Stališče, da izguba glasovalnih pravic ne pomeni posega v pravico do zasebne lastnine, je težko sprejemljivo. Ne samo zaradi prepletenosti posameznih upravičenj, zaradi česar premoženjskih pravic iz delnice ni mogoče ločiti od upravljavskih pravic, hkrati pa brez upravljavskih pravic ni mogoče zagotoviti premoženjskih pravic, ampak predvsem zato, ker se pri delnicah prav prek glasovalne pravice izraža svoboda na premoženjskem področju. Glasovalna pravica je tu ključnega pomena. Delničarju (ob predpostavki ustreznega deleža v osnovnem kapitalu) zagotavlja vpliv na personalno sestavo organov odločanja delniške družbe, prek glasovalne pravice odloča o spremembi statuta družbe in odloča o ukrepih za dokapitalizacijo družbe, poleg tega pa lahko vpliva še na tako pomembne odločitve, kot je na primer preoblikovanje delniške družbe, vključitev ali pripojitev. Po drugem odst. 178. člena ZGD-1 se sicer smejo izdati prednostne delnice brez glasovalne pravice (vendar ne več kot polovica vseh delnic v sestavi osnovnega kapitala). Enaka je tudi določba 314. člena ZGD-1. Vendar je pri takih delnicah izjemno pomembna možnost oživitve glasovalne pravice, kadar prednostni znesek ni izplačan v enem letu ali ni izplačan v celoti in zaostanek v naslednjem letu ni doplačan (drugi odst. 315. člena ZGD-1). Če ima torej neizplačilo prednostne dividende za posledico oživitev glasovalne pravice, potem oživitev glasovalne pravice ni nič drugega kot odškodnina (nadomestilo), ker delničar ni dobil svoje prednosti (prednostno dividendo). In nasprotno: prednostna dividenda pomeni odškodnino za izgubo (odvzem oz. izključitev) glasovalne pravice. Glede na to, da se glasovalna pravica nadomešča s prednostno dividendo, imata tako očitno obe pravici (glasovalna pravica in pravica do dela dobička, ki je »čista«, nesporna premoženjska pravica) skupni, torej premoženjski imenovalec.
34Poseg v pravico do zasebne lastnine (manjšinskih delničarjev) pomeni popolna izguba korporacijskih pravic iz delnice – četudi je za izgubo zagotovljeno nadomestilo v obliki denarne odpravnine (iztisnitev manjšinskih delničarjev). Vendar je tak poseg zaradi varstva lastninske pravice in pravice do svobodne gospodarske pobude glavnega delničarja ustavno dopusten (U-I-165/08, Up-1772/08, Up-379/09 z dne 1. 10. 2009, Ur. l. 83/09). US je tu upoštevalo, da so upravičenja manjšinskih delničarjev, ki jih dejansko lahko uresničijo, zgolj še premoženjske narave (njihove upravljavske pravice so le navidezne). Ti delničarji nimajo dolgoročnih podjetniških interesov (interesov za nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje družbe) in ne delijo interesov družbe v gospodarskem sistemu, temveč zasledujejo svoje zasebne, pretežno neposredne, konkretne in praviloma kratkoročne premoženjske interese. »Na drugi strani pa se glede na delež v osnovnem kapitalu (najmanj 90 %) lahko predpostavlja, da glavni delničar zasleduje interes družbe kot celote in ne zgolj svoj osebni premoženjski interes. Ker zasledovanje različnih ciljev oziroma interesov lahko privede do nasprotja interesov med manjšinskim(i) in glavnim delničarjem, ki ni v korist nobeni strani, predvsem pa ne gospodarski družbi, je edini učinkovit ukrep ta, da se glavnemu delničarju pod določenimi pogoji in proti plačilu primerne denarne odpravnine omogoči, da manjšinske delničarje izključi iz družbe. S tem se glavnemu delničarju omogoči samostojno in neodvisno sprejemanje ključnih odločitev, manjšinskim delničarjem pa se zagotovi varstvo njihovih premoženjskih interesov. US je glede na navedeno ocenilo, da koristi glavnega delničarja na podlagi izpodbijane ureditve odtehtajo težo posega v zasebno lastnino manjšinskih delničarjev (zaradi izgube delnic v zameno za primerno denarno odpravnino).«
Literatura k členu:
Dodatna literatura (pravica do zasebne lastnine):
Barkhuysen – Lindenbergh (ured.), Constitutionalisation of Private Law, Leiden 2006;
Gavella, Sadržaj i granice vlasnikove pravne vlas)ti, s. 9–106, v Gavella et al., Odabrane teme iz stvarnog prava, Zagreb 1992;
Gavella (ured.), Stvarno pravo, Zagreb 1998;
Jacobs et al., The European Convention on Human Rights, Oxford 2010;
Juhart (ur.) Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Ljubljana 2004;
Juhart et al., Stvarno pravo, Ljubljana 2007;
Kocbek (ur.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, Ljubljana 2007;
Sajovic, Osnove civilnega prava, splošni del, Ljubljana 1994;
Sajovic, Osnove civilnega prava, Stvarno pravo I, Ljubljana 1994;
Tratnik, Lastninska pravica na nepremičninah, Ljubljana 2004.