Pravica glasovanja na referendumu
Igor Kaučič, 2011
28Po Ustavi ima pravico glasovanja na referendumu vsak državljan, ki ima volilno pravico (3. odst. 90. člena), volilno pravico pa ima na podlagi 2. odst. 43. člena vsak državljan, ki je dopolnil 18 let. ZRLI povzema ustavno določbo in dodaja, da imajo pravico glasovanja na referendumu državljani, ki imajo pravico voliti v DZ (35. člen), določa pa tudi načela tajnega, osebnega in svobodnega glasovanja na referendumu (36. in 37. člen). ZVDZ je v 7. členu dvema ustavnima pogojema za pridobitev volilne pravice (državljanstvu in polnoletnosti) dodal še enega, tj. da volivcu ni bila s sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica (glej komentar k 43. členu).
29Pravica glasovanja na referendumu ni izoblikovana kot posebna politična pravica, temveč se povezuje s splošno volilno pravico (43. člen) oz. z njenim aktivnim delom (s pravico voliti). Kljub temu da Ustava ne ureja posebej pravice glasovanja na referendumu in tudi izrecno ne zagotavlja njenega varstva, je US poudarilo, da je ta pravica, tako kot volilna pravica, temeljna ustavna pravica in varovana v okviru splošne ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena (OdlUS IV, 4, U-I-47/94, Ur. l. 1/95 in OdlUS XII, 2, U-I-261/02, Ur. l. 11/03). Pri tem stališču je US vztrajalo tudi v novejši odločbi (U-II-1/10 z dne 10. 6. 2010, Ur. l. 50/10), v kateri označuje pravico do referendumskega odločanja kot človekovo pravico. Ob tem ugotavlja, da pomeni 90. člen izpeljavo človekove pravice iz 44. člena, zato je tudi pravica do referendumskega odločanja človekova pravica, zakonski posegi vanjo pa morajo biti podvrženi pravnemu režimu iz 15. člena, ki ureja uresničevanje in omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
30Stališče o pravici glasovanja na referendumu kot človekovi pravici ni enotno sprejeto (glej ločeno mnen je sodnice Sovdat k U-II-1/10), ker se volilna pravica, ki je nedvomno človekova pravica, po naravi razlikuje od pravice glasovanja na referendumu. Poleg tega se stališču US očita, da je med različnimi ustavnimi pravicami samo za referendumsko odločanje vzpostavilo merila presoje iz 15. člena, ki veljajo za človekove pravice, ne pa tudi za druge ustavne pravice, ki te pravne narave nimajo. Nekateri zato pravico do referendumskega glasovanja, ki izhaja iz 44. člena, označujejo kot splošno politično in ne človekovo pravico (prim tudi druga ločena mnenja k U-II-1/10). Pravico glasovanja na referendumu je treba povezati z volilno pravico iz 43. člena in s pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena tako, da se splošna pravica iz 44. člena uresničuje pod pogoji in v okvirih ter jamstvih, ki jih določa 43. člen (širše o tem Nerad, Zakonodajni referendum v praksi US, s. 121–126, v: Kaučič (ur.), 2010).
Literatura k členu:
Avbelj, Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja – kritična analiza doktrine zlorabe referenduma, Revus 4, 2005, s. 83–96;
Butler/Ranney, Referendums Around the World, London 1994;
Cerar, Referendumsko odločanje in predstavniška demokracija, PP – priloga 14, 1996, s. 1–19;
Cerar, Razmerje med neposredno in posredno demokracijo v slovenski ustavni ureditvi, JU 2, 2001, s. 133–163;
Gallagher/Uleri, The Referendum Experience in Europe, New York 1996;
Grad et al., Državna ureditev Slovenije, Ljubljana 1999; Hamon, Referendum – primerjalna študija, Ljubljana 1998;
Kaučič (ur.), Nova ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 1992;
Kaučič, Pravna ureditev zakonodajnega referenduma, ZZR 54, 1994, s. 185–202;
Kaučič, Referendum in sprememba ustave, Ljubljana 1994;
Kaučič, Ustavna zasnova referenduma, Pravnik 1–3, 1994, s. 17–29;
Kaučič, Zakonodajni referendum s suspenzivnim učinkom – de lege ferenda, ZZR 60, 2000, s. 159–178;
Kaučič, Referendum o mednarodnih pogodbah, JU 1–2, 2009, s. 75–97;
Kaučič, Referendum na zahtevo parlamentarne opozicije, PiD 6–7, 2010, s. 1317–1325;
Kaučič (ur.), Zakonodajni referendum – pravna ureditev in praksa v Sloveniji, Ljubljana 2010;
Kaučič/Cerar, Zakonodajni referendum v nekaterih evropskih državah s posebnim poudarkom na švicarski ureditvi, JU 3, 2003, s. 263–294;
Kaučič/Grad, Ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 2008;
Krivic, Doslej neizpodbijane teze o vezanosti zakonodajalca na izid referenduma in na odločbe ustavnega sodišča, s. 139–148, v: Razvoj slovenskega parlamentarizma, Ljubljana 2000;
Möckli, Instrument of Direct Democracy in the Member States of the Council of Europe, 1995;
Ribičič, Zakonodajni referendumi med ustavnosodno presojo in ustavno spremembo, JU 2–3, 2006, s. 467–482;
Teršek, Ustavna demokracija in vladavina prava, Koper 2009.